Tako imenovani načrt B predvideva podaljšanje davčnih olajšav iz obdobja predsednika Georgea Busha mlajšega za vse, ki zaslužijo manj kot milijon dolarjev letno. Obama je sprva zagovarjal olajšave za vse, ki imajo letno manj kot 200.000 dolarjev prihodkov, sedaj pa je njegov kompromisni predlog 400.000 dolarjev letno.
Obe strani zavračata predloge nasprotnikov, čeprav izpostavljata, da pogovori še tečejo. Republikanci bi morali "sneti bojne barve" in sprejeti ponujeni dogovor," je poudaril Obama. Izpostavil je, da si je sam nov mandat v Beli hiši zagotovil tudi z obljubo zvišanja davkov za najbogatejše ter ocenil, da si ameriški narod po nedavnem morilskem napadu na osnovni šoli v Conneticutu želi sožitja, ne pa spopadov med ideologijami, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Boehner mu je vrnil z besedami, da bo Obama moral sprejeti odločitev. "Lahko pozove demokrate v senatu, da sprejmejo zakon, ali pa prevzame odgovornost za največje zvišanje davkov v zgodovini Amerike," je poudaril.
Tudi glede širšega dogovora zaenkrat velikega napredka ni. Boehner vztraja, da bi bil zadovoljen z desetletnim okvirjem, v katerem bi bilo 1000 milijard dolarjev novih davčnih prilivov in prav toliko prihrankov. Zadnji kompromisni predlog Bele hiše je 1300 milijard dolarjev prihodkov in 850 milijard dolarjev prihrankov.
Čas se medtem izteka. S 1. januarjem v ZDA potečejo davčne olajšave, sprejete v času predsednika Busha mlajšega, v veljavo pa stopijo avtomatični varčevalni ukrepi, ki bodo prizadeli vse proračunske postavke. To bi lahko močno ogrozilo gospodarsko rast in delovna mesta, svarijo strokovnjaki. Sam 1. januar sicer še ne bo zelo usoden, vendar pa bo nujno čim prej doseči dogovor, vztrajajo.