Za jamajško koalicijo bo potrebna pripravljenost na kompromise

Rezultat nedeljskih volitev nemškega bundestaga je bil točno takšen, kot ga je Kornelius pričakoval, tudi javnomnenjske raziskave so se znova izkazale za precej zanesljive, pravi.

V nedeljo zvečer ga je tako presenetila predvsem zelo hitra odločitev socialdemokratov, da se po zgodovinsko slabem volilnem rezultatu umaknejo v opozicijo. "Ampak po drugi strani ocenjujem to kot razumno, saj potrebujemo močno opozicijo in ne opozicije, ki jo vodi Alternativa za Nemčijo," je dejal v današnjem pogovoru za STA.

Oblikovanje nove koalicije bo "zelo težavno" in se bo verjetno zavleklo do konca leta, napoveduje. Po odločitvi SPD zdaj druge možnosti od t. i. jamajške koalicije med konservativno unijo CDU/CSU, liberalci FDP in Zelenimi ni. Kornelius namreč ne verjame, da bi lahko morebitna manjšinska vlada v državi, kot je Nemčija delovala.

Največji problem pri sestavljanju črno-rumeno-zelene koalicije po njegovem ne bo, kako združiti na številnih področjih diametralno nasprotna stališča liberalcev in Zelenih, ampak kako v sodelovanje prepričati bavarsko CSU in Zelene. Obe stranki sta resda zainteresirani za vladanje, a še posebej v CSU, kjer "verjamejo, da morajo AfD prehiteti po desni", bodo imeli s tem težave.

"Zeleni morajo svoji strankarski bazi dopovedati, da vladanje pomeni sklepanje kompromisov. In enako mora storiti CSU. Če bo obema to uspelo, bomo imeli jamajško koalicijo," napoveduje, a obenem opozarja, da uspeh ni zagotovljen. Prav lahko se zgodi, "da bo šla Merklova čez mesec ali dva do SPD in jim rekla, da morajo znova razmisliti o vstopu v vlado". Ponovna velika koalicija bi se po njegovem še lahko izkazala za "izhod v sili", ne glede na povolilne izjave vodstva SPD.

"A zdaj moramo predvsem počakati. Stranke morajo predelati, kaj se je zgodilo, nervoza je zdaj velika, čez nekaj dni bodo stvari drugačne."

Vsekakor pa bodo naslednji tedni "zelo boleči" za bavarsko politiko, napoveduje. CSU je v primerjavi z volitvami leta 2013 izgubila več kot deset odstotkov podpore in "tako dramatične izgube ne morejo ostati brez posledic". CSU kot stranka mora po njegovem zdaj dobro premisliti, kako naprej, bavarski ministrski predsednik in vodja CSU Horst Seehofer pa bi moral odstopiti.

Tudi pred CDU kanclerke Angele Merkel, ki je v nedeljo prav tako utrpela velike izgube, so burni časi. Kot meni Kornelius, bo v CDU zaenkrat še relativen mir v smislu podpore Merklovi, saj ta stranki še vedno zagotavlja, da ostaja na oblasti. A vendarle "se že danes začenjajo priprave za čas po Angeli Merkel". "To bo zdaj naslednja velika tema," pravi - kdaj bo Merklova sestopila z vrha stranke in države ter kaj bo sledilo. "V CDU je zelo veliko glasov, ki menijo, da mora stranka bolj v desno," opozarja.

Izjava prvaka SPD Martina Schulza, da je za slab rezultat obeh največjih sredinskih strank in obenem vzpon skrajne desnice kriva Merklova, ker je pred volitvami sistematično "zavračala politiko" in onemogočila pravo debato med demokratično levico in desnico, se zdi Korneliusu "hinavska". Za to, da med največjima strankama ni bilo prave polarizacije, sta namreč krivi tako CDU kot SPD. "SPD in CDU/CSU sta bili v koaliciji in velika koalicija politiki avtomatično vzame ostrino."

Se pa Kornelius po drugi strani strinja, da vladajoča politika pred volitvami nekaterih "velikih tem preprosto ni nagovorila tako odločno, kot bi jih morala".

"Begunska tematika je bila načeloma zaključena. Beguncev v Nemčiji skorajda ni več opaziti. V letih 2015 in 2016 je bila to velika tema, zdaj pa je njihovo število tako padlo, da je ta tema končana. A niti CDU niti SPD tega nista znali skomunicirati. Ljudje imajo latenten strah pred begunci, latenten strah pred izgubo identitete. To je treba sprejeti, ne pa jim govoriti, da si le domišljajo, da to ne drži. Treba bi jim bilo zelo konkretno povedati, zakaj se jim ni treba bati. To jim ni uspelo in zato ima AFD 13 odstotkov."

13 odstotkov za desne populiste v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami in tudi ZDA sicer ni veliko, a vseeno je tolikšna podpora skrajni desnici in njen vstop v bundestag za Nemčijo nekaj povsem novega, ocenjuje Kornelius. "Politična struktura v Nemčiji se s tem pomika v desno. Sedaj imamo močno večino desno od sredine in ne levo od sredine kot doslej (...) Volivci so utrujeni, nočejo več kompromisa, ampak jasne linije. In to bo velik izziv za politiko v naslednjih mesecih."

Da je AfD na vzhodu države pobrala kar petino glasov in celo prehitela SPD, Kornelius pripisuje dvojemu. Nekdanja Vzhodna Nemčija je več kot četrt stoletja po združitvi še vedno "gospodarsko in demografsko zapostavljena". Obenem imajo ljudje tam, čeprav se je vmes zamenjala generacija, še vedno "v kosteh izkušnjo z DDR" in manj "občutka, da so v demokraciji varni".

Vzhodna Nemčije je mlada demokracija in podobno kot druge srednje- in vzhodnoevropske države doživlja "procese demokratičnega zorenja", to pa se zelo jasno odraža tudi v volilnih izidih.

Na vprašanje STA, ali EU po nedeljskih volitvah zdaj čaka nov francosko-nemški "zagon", o katerem se že dlje časa ugiba, ali pa glede na volilni izid ravno nasprotno, Kornelius v prvi vrsti opozarja, da bo morala EU zdaj počakati, saj bo še zelo dolgo trajalo, da bo nova zvezna vlada operativna.

Obenem pa ocenjuje, da postaja vsaka oblika delitve dolžniških bremen ali novega financiranja, kot na primer z novim evrskim proračunom, kot si želi francoski predsednik Emmanuel Macron, zdaj "zelo malo verjetna". "Ne predstavljam si, da bi lahko nova vlada s tem volilnim rezultatom kot popotnico v evropski politiki izpolnila to, kar mnogi od nje pričakujejo (...) Macron bo po besedah Korneliusa s tega vidika "razočaran", saj mu Merklova "vsebinsko ne bo mogla ugoditi".

"Evropa je v zgodovinsko dramatični situaciji in potrebuje Nemčijo. A Nemčija potrebuje najprej notranjo stabilnost in te vsaj do konca leta še ne bo," je pogovor za STA zaključil Kornelius.