Revija Reporter
Svet

WikiLeaks: Tako vam prisluškuje Cia!

STA

8. mar. 2017 6:00 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

WikiLeaks je objavil približno 9000 Ciinih dokumentov o hekerskem programu, menda večino Ciinega "hekerskega arzenala".

Ameriška obveščevalna agencija Cia lahko televizije in pametne telefone spremeni v prisluškovalne naprave, zaobide priljubljene aplikacije, ki zakodirajo sporočila, in celo nadzoruje avtomobile, piše v včeraj objavljenih dokumentih portala WikiLeaks.

WikiLeaks je objavil približno 9000 Ciinih dokumentov o hekerskem programu. Gre za najobširnejšo publikacijo obveščevalnega gradiva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cia pristnosti dokumentov ni želela niti potrditi niti ovreči, prav tako niso želeli komentirati vsebine.

WikiLeaks trdi, da dokumenti predstavljajo večino Ciinega "hekerskega arzenala", ki se je pojavil v kibernetski skupnosti, vendar so objavili le del vseh dokumentov. Arhiv je krožil med nekdanjimi ameriškimi vladnimi hekerji in pogodbeniki.

"Ta nenavadna zbirka, kjer je več kot sto milijonov vrstic kode, dajo lastniku celotno hekersko kapaciteto Cie," pišejo pri WikiLeaks.

Iz dokumentov je razvidno, da je Cia ustvarila več kot 1000 vrst škodljive programske opreme - viruse, trojanske konje in druge programe, ki lahko prevzamejo nadzor nad tujo napravo.

S škodljivimi programi so lahko prevzeli nadzor nad Iphoni, sistemi Android, programi Microsoft in pametnimi televizijami Samsung. Okužene naprave pa so izrabili v prisluškovalne namene.

Obveščevalna agencija je preiskovala tudi možnost hekerskih napadov na elektronske sisteme v avtomobilih in tovornjakih z namenom prevzema nadzora.

Pri okuženih pametnih telefonih in napravah je lahko Cia zaobšla tudi varnostne protokole različnih priljubljenih aplikacij, ki delujejo s kodiranjem sporočil, kar naj bi načeloma poskrbelo za večjo varnost. Med ogroženimi aplikacijami so med drugim WhatsApp, Signal in Weibo.

Dokumenti nakazujejo tudi, da so bili agenti Cie precej dejavni na ameriškem konzulatu v nemškem Frankfurtu, kjer so na skrivaj izvajali kibernetske napade na Bližnji vzhod in Afriko, poroča nemški časnik Spiegel Online.

WikiLeaks obveščevalno agencijo še obtožuje, da ne nadzoruje svojih kibernetskih orožij, saj je verjetno, da so se do njih dokopali tudi drugi hekerji in obveščevalne agencije.