Hekerski napadi in lažne novice v finišu francoske volilne kampanje

Z napadom naj bi napadalci skušali vplivati na izid predsedniških volitev ta konec tedna. Na spletu se je znašla vrsta dokumentov, ki naj bi jih hekerji ukradli pred nekaj tedni, poročajo tuje tiskovne agencije.

Macronova ekipa je sporočila, da so dokumente, objavljene na spletu malo pred polnočjo, hekerji pridobili pred več tedni z vdori v elektronsko pošto visokih predstavnikov Macronovega političnega gibanja Naprej (En Marche), navajata francoska tiskovna agencija AFP in nemška tiskovna agencija dpa.

Te dokumente naj bi objavili skupaj z lažnimi dokumenti z namenom "zasejati dvom in dezinformacije", opozarjajo v Macronovem štabu. Po njihovem mnenju gre za poskus destabilizacije francoskih predsedniških volitev, podobno kot naj bi hekerji skušali vplivati na izid lanskih volitev v ZDA.

Do napada je prišlo ob zaključku zadnjega dne predvolilne kampanje sredinskega Macrona in skrajno desne Marine Le Pen. Macron v javnomnenjskih raziskavah vodi - zadnje so mu pripisovale okoli 62-odstotno podporo, medtem ko bi Le Penova lahko računala na okoli 38 odstotkov glasov.

Povezavo do spornih dokumentov je na spletnem družbenem omrežju Twitter med drugim objavila spletna stran Wikileaks. Kot so zapisali, gre za deset tisoče elektronskih sporočil, fotografij in prilog, čeprav za objavo naj ne bi stali oni. Po navedbah AFP je dokumente objavil posameznik ali skupina pod imenom Emleaks.

Pri Wikielaks so poudarili, da gre za okoli devet gigabajtov dokumentov. Kot so poudarili, sami v njih doslej niso našli lažnih materialov. "Zelo dvomimo, da je Macronova ekipa hitrejša od nas," so še dodali ob tem.

Ker v Franciji danes velja volilni molk, so francoske oblasti medije posvarile pred objavljanjem vsebine dokumentov. Francoska volilna komisija je ob tem dodala, da gre večinoma najverjetneje za lažne dokumente in opozorila, da je širjenje lažnih informacij kaznivo.

V luči incidenta se je komisija danes sestala na posebnem srečanju, po katerem je ponovila ostro opozorilo. "Širjenje takšnih podatkov, ki so bili nezakonito pridobljeni in so bili zelo verjetno pomešani z lažnimi informacijami, mora biti označeno kot kaznivo dejanje," so sporočili.

V političnem gibanju Naprej so medtem v izjavi tik pred polnočjo poudarili, da dokumenti kažejo na "običajno delovanje predsedniške kampanje" in da je vse "zakonito".

Gibanje Naprej in podjetje za informacijsko varnost Trend Micro sta že konec aprila potrdila, da je bilo gibanje tarča napada hekerske skupine Pawn Storm. Zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da je ta skupina povezana z ruskimi obveščevalnimi agencijami, Rusi pa naj bi stali tudi za vdori v računalnike ameriške demokratske stranke pred lanskimi ameriškimi predsedniškimi volitvami.

Na dogajanje se je odzval tudi še aktualni francoski predsednik Francois Hollande in obljubil, da bo incident dobil epilog. "Vedeli smo, da tekom predsedniške kampanje ta tveganja obstajajo, saj se je podobno dogajalo drugod. Nič ne bo ostalo brez odziva," je poudaril v izjavi za AFP.

"Pustiti moramo, da se odvije preiskava," je dodal. Ob tem pa je poudaril, da ne more oceniti, ali je šlo res za poskus destabilizacije volitev, kot trdi Macronov tabor. "Tega ne morem reči," je dejal.

S petkom se je zaključila skoraj dvotedenska predvolilna kampanja, v kateri sta francoska predsedniška kandidata s povsem drugačnima vizijama bila pogosto kaotičen in vnet boj za glasove volivcev. Pomembno vlogo pri pridobivanju glasov v zadnjih dneh naj bi med drugim odigralo edino soočenje med kandidatoma, v katerem se je v sredo po oceni gledalcev bistveno bolje odrezal Macron, medtem ko naj bi bila Le Penova preveč napadalna.

Med kandidatoma že danes izbirajo prebivalci francoskih čezmorskih ozemelj. Volijo na Francoskih Antilih, v Gvajani, v severnoameriškem arhipelagu Saint-Pierre et Miquelon ter v Francoski Polineziji. Svoj glas lahko oddajo tudi francoski volilni upravičenci v ZDA in Kanadi.