Vrnitev na Luno do leta 2024 naj bi Naso stala kar 28 milijard dolarjev

Financiranje projekta Artemis, ki ga je predsednik Donald Trump uvrstil med svoje prioritete, mora potrditi kongres. 28 milijard dolarjev bo razdeljenih na proračunska leta 2021-2025.

Predstavnik ameriške vesoljske agencije Jim Bridenstine je v pogovoru z novinarji povedal, da so politična tveganja pogosto največja grožnja Nasinemu delu, še posebej pred volitvami.

Prejšnji predsednik Barack Obama se je odpovedal načrtom o napotitvi misije s človeško posadko na Mars, potem ko je njegov predhodnik George Bush za projekt porabil več milijard dolarjev.

Če bo kongres do božiča potrdil prvo tranšo v višini 3,2 milijarde dolarjev, "smo še vedno na poti za pristanek na Luni leta 2024", je dejal Bridenstine.

Pojasnil je, da načrtujejo pristanek na Luninem južnem polu, pri čemer je izključil pristanek na ekvatorju, kjer je med letoma 1969 in 1972 pristal Apollo.

Za izdelavo pristajalnega modula, s katerim bosta astronavt in astronavtka pristala na Luni, se potegujejo tri podjetja - Blue Origin, ki ga financira lastnik Amazona Jeff Bezos, v sodelovanju z Lockheed Martin, Northrop Grumman in Draper, SpaceX Elona Muska in Dynetics.

Prvi polet, Artemis I, predviden novembra prihodnje leto, bo brez posadke. Takrat bo nova nosilna raketa SLS prvič poletela v vesolje s kapsulo Orion.

Drugi polet, Artemis II, bo leta 2023 astronavte ponesel okoli Lune. Artemis III predvideva pristanek na Luni, pri čemer bosta astronavta tam ostala teden dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.