To je odločilo predsedniško tekmo v ZDA

Ameriški volivci so v torek odločili, da se v Belo hišo po štirih letih vrača Trump, ki si je po projekcijah ameriških medijev zagotovil potrebno večino 270 elektorskih glasov. Medtem ko štetje glasov še poteka, je jasno, da je Trump v svoj prid obrnil najmanj tri zvezne države, ki so leta 2020 večinsko podprle predsednika ZDA Joeja Bidna.

Po umiku Bidna iz tekme je vlogo tekmice Trumpu prevzela njegova podpredsednica Kamala Harris, ki pa se po mnenju Vrečka Ilca iz katedre za teoretsko analitsko politologijo na FDV izkazala kot šibka kandidatka.

Kot je povedal v pogovoru za STA, je na volitvah sredi predsedniškega mandata leta 2022 pomembno vlogo pri ustavitvi t. i. rdečega vala igralo vprašanje splava.

Dve leti po sporni odločitvi vrhovnega sodišča o ukinitvi pravice do umetne prekinitve nosečnosti, pa je bila pozornost volivcev letos usmerjena na gospodarstvo, predvsem v luči inflacije, ki je kljub gospodarski rasti zaznamovala pretekli mandat, meni Vrečko Ilc.

Po vseh javnomnenjskih anketah se je poslovnež Trump namreč vzpostavil kot kandidat, ki bo bolje poskrbel za gospodarstvo.

Demokratski poskusi, da "prestrašijo" volivce v to, da glasujejo proti drugem Trumpovem mandatu, očitno niso uspeli. Nadalje tokratni poraz pod vprašaj postavlja tudi demografsko računico Demokratske stranke o dolgoročno zagotovljenih uspehih na podlagi spreminjajoče se rasne podobe ZDA, kjer potomci Evropejcev večinsko podpirajo konservativne kandidate.

Vrečko Ilc izpostavlja pomanjkanje politik demokratov, ki bi neposredno odgovarjale na materialne skrbi Američanov, pri čemer navaja obdavčenje bogatih in progresivne politike, ki so po javnomnenjskih anketah med volivci priljubljene, a demokrati po njih ne posegajo.

Kampanja Harris se je po mnenju Vrečka Ilca namesto tega usmerjala k ohranitvi statusa quo, s čimer je po njegovem videnju nagovarjala že odločene volivce. Vrečko Ilc namreč ravno poskuse Bidnove vlade, da zameji moč korporacij v ZDA, vidi kot največji uspeh odhajajoče administracije. Harris se med kampanjo ni naslonila na levo krilo stranke, medtem ko denimo Trumpu niso tuje populistične obljube.

Harris po mnenju sogovorca ni bila močna kandidatka, kar je tudi posledica dejstva, da se je v tekmo podala šele, ko je od te odstopil predsednik Biden. Vrečko Ilc ob tem pogleduje tudi v prihodnost Demokratske stranke, ki se brez jasnega voditelja sooča z nejasno usodo. Demokrati so si s tem, ko v preteklih letih nihče ni bil pripravljen izzvati Bidna, "zabili nož v lasten hrbet", še dodaja.

Ob nekoliko presenetljivem izidu senatne tekme, kjer so si republikanci zagotovili večino, med demokrati ostaja upanje, da bo v njihovih rokah večina v predstavniškem domu, s čimer bi vsaj nekoliko omejili moč predsednika.

Ravnovesje v kongresu bo eden izmed ključnih dejavnikov drugega Trumpovega mandata. Kljub odkritim radikalnim obljubam nekdanjega predsednika ZDA glede zaostrovanja migracijske politike ali carin, pa ni jasno, koliko teh politik bo v celoti implementiral. Kot poudarja Vrečko Ilc, je namreč Trump okoli sebe zbral "izjemno pisano" koalicijo.

Kar se zunanje politike tiče, podpora Izraelu ni vprašljiva, pojavlja pa se možnost dodatnega zaostrovanja napetosti z Iranom, ki so zaznamovale že Trumpov prvi mandat. Ob njegovi zmagi se porajajo tudi dvomi glede nadaljnje ameriške podpore Ukrajini.

V soočanju s Kitajsko je Trump obljubljal krepitev carin, a s temi bi lahko tudi škodil domačemu, od uvoza odvisnem, gospodarstvu, poudarja Vrečko Ilc, ki je zato mnenja, da je težko napovedati, kako bo v praksi delovala nova Trumpova vlada, nenazadnje tudi zato ker je Trump pri sprejemanju odločitev mestoma "kaotičen".