Nekdanji pogodbenik ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je svetu razkril programe nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, se je pred ameriško vlado zatekel najprej v Hongkong. Od tam je 23. junija odletel v Moskvo, kjer se nahaja v mednarodnem območju letališča Šeremetjevo in čaka, da mu bo katera država podelila azil.

Organizacija WikiLeaks je sporočila, da je Snowden zaprosil za azil v skupaj 27 državah. Imena 21 držav je WikiLeaks objavil, imena šestih pa ni, da ne bo prišlo do vpletanja ameriške vlade. Predsednik Barack Obama je sicer javno dejal, da ne bo pošiljal vojaških lovskih letal za Snowdnom, vendar pa primer bolivijskega predsednika Eva Moralesa kaže, da se v zakulisju marsikaj dogaja.

Morales je moral na poti iz Moskve v domovino v torek zjutraj prisilno pristati na Dunaju, ker mu Italija, Španija, Francija in Portugalska niso dovolile preleta. Španski zunanji minister Jose Manuel Garcia Margallo je za špansko televizijo priznal, da so dobili informacije, da je Snowden na Moralesovem letalu. Minister ni povedal od koga so dobili te informacije.

Zaplet z Moralesovim letalom je ogorčil voditelje držav Latinske Amerike, še posebej levičarske, kot sta Ortega in Maduro, ki zahtevajo opravičilo. Od držav, ki so Moralesu zanikale prelet, se je do petka opravičila le Francija.

Ortega je v petek v Managvi sporočil, da je njihovo veleposlaništvo v Moskvi prejelo Snowdnovo prošnjo za azil in ga bodo z veseljem sprejeli, če bodo to dovoljevale okoliščine. Ortega teh okoliščin ni pojasnil.

Kmalu za njim pa je v Caracasu na praznovanju nacionalnega praznika Maduro dejal, da se je vlada odločila, da "mlademu Američanu Edwardu Snowdnu dodeli humanitarni azil, da lahko živi brez preganjanja s strani imperija". Maduro je z imperijem mislil na ZDA.