Veličasten sprejem Macrona v ameriškem kongresu

Trump je zagovarja umik ZDA s svetovnega odra, umik od multilateralnih trgovinskih sporazumov, uvaja carine zaveznikom, med kampanjo 2016 je bil bolj kritičen do zveze Nato kot do Rusije in nenehno poudarja, da je pod njegovo vlado Amerika vedno na prvem mestu.

Macron je v ameriškem kongresu doživel veličasten sprejem, veliko bolj navdušen, kot ga je doživljal predsednik Barack Obama in kot ga danes doživlja Trump. Francozu so namreč več minut stoje ploskali člani obeh glavnih strank.

Desetletje in pol nazaj je bilo povsem drugače. Francija, ki je nasprotovala vojni proti Iraku leta 2003, je bila tedaj pri delu Američanov osovražena skoraj kot Sadam Husein, demokrat John Kerry pa naj bi volitve proti republikancu Georgu Bushu leta 2004 izgubil deloma tudi zato, ker je govoril francosko. Pod republikancem Trumpom, ki je iraško vojno razglasil za neumno, je danes vse drugače.

Macron je osmi francoski predsednik, ki mu je pripadla čast nagovora obeh domov kongresa, kjer republikanci sicer najraje slišijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je odločen nasprotnik jedrskega sporazuma med Iranom in svetovnimi silami iz leta 2015, tako kot tudi Trump. Večina ameriškega kongresa je podobnega mnenja in Macron je nadaljeval delo, ki ga je začel v Beli hiši.

Želi namreč prepričati Trumpa, da ohrani ZDA pri sporazumu, ki je omejil iranski jedrski program, o raketnem programu in vmešavanju v dogajanje na Bližnjem vzhodu pa naj bi se dogovorili posebej.

Macron je kongresnikom zagotovil, da Francija ne bo dovolila, da Iran pride do jedrskega orožja. "Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja," je dejal Macron, ampak hkrati menil, da nasprotovanje jedrskemu Iranu ne sme voditi sveta v novo vojno na Bližnjem vzhodu. "Po eni strani ne smemo biti naivni, vendar po drugi strani ne smemo sami sprožiti nove vojne," je dejal francoski predsednik.

Macron je kongresnike navdušil z govorom v angleščini, kar je za francoskega govornika na mednarodnem odru zelo redko. Spomnil je na običajna zgodovinska dejstva, kot je bila francoska pomoč ZDA med ameriško revolucijo proti Britancem in dejal, da imata obe državi korenine v enakih idealih svobode, strpnosti in enakopravnosti in vladavine prava.

"Skupaj lahko vzpostavimo svetovni red 21. stoletja na temelju nove vrste multilateralizma, ki bo temeljil na učinkovitejšem, odgovornejšem in k rezultatom usmerjenem multilateralizmu. Multilateralizem so izumile ZDA in vi ste tisti, ki ga morate pomagati ohraniti in ponovno iznajti," je Američanom povedal Macron.

Med drugim je posvaril pred naraščanjem skrajnega nacionalizma, pri čemer mora biti mednarodna skupnost po njegovih besedah zelo pozorna, da premaga izzive. Kot je dejal, sta se ameriška in francoska družba vedno zavzemali za človekove pravice za vse. Pri tem je navedel napredek pri enakopravnosti temnopoltih. Izpostavil je tudi pomen gibanja proti diskriminaciji, spolnim napadom in izkoriščanju žensk.

Teroristični napadi na obeh straneh Atlantika so razlog, zakaj sta Francija in ZDA skupaj v Siriji, pri čemer skuša Macron prepričati Američane, naj se ne umaknejo od tam, preden se konča sedaj že sedemletna državljanska vojna, ki sproža valove beguncev v Evropo.

V odnosih med Evropo in ZDA pod Trumpom sta trenutno najbolj pereča še problema podnebnih sprememb in trgovinskih vojn. Macron je Trumpovo napoved umika ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma optimistično označil za kratkoročni nesporazum. "Soočimo se z dejstvom, da ni planeta B. Prepričan sem, da se bodo ZDA nekega dne vrnile k sporazumu," je dejal.

"Jasno je, da potrebujemo svobodno in pošteno trgovino. Vendar pa trgovinske vojne med zavezniki niso v skladu z našo misijo, zgodovino in zavezami za globalno varnost," pa je glede Trumpovih carin dejal Macron.

Podoba Macronovega državniškega obiska ZDA je bila imenitna, kmalu pa bo jasno, ali imajo izrazi prijateljstva s Trumpom, objemi, poljubi in trepljanja po hrbtu tudi kaj dejanske podlage. Trump je postavil 1. maj kot rok, da od Evropejcev dobi določene koncesije ali pa bo uvedel višje carine na jeklo in aluminij. Do 12. maja pa zahteva, da mu evropska stran predstavi nekaj sprejemljivega, na podlagi česar bo obdržal ZDA pri iranskem sporazumu.