Inavguracijske slovesnosti so se z leti spreminjale, a osnove so ostale enake. To so prisega, parada in plesi.
Donald Trump bo 21. januarja trdil, da je bila njegova inavguracija največji dogodek vseh časov v zgodovini ZDA, čeprav organizatorji močno dvomijo, da bo - vključujoč protestnike - prišlo več kot 1,8 milijona ljudi, kolikor jih je leta 2009 zmrzovalo, da bi od blizu doživeli inavguracijo prvega temnopoltega predsednika ZDA.
Vreme letos ne bo problem, saj meteorologi napovedujejo za zimo kar visoke temperature okrog deset stopinj, jo pa lahko malce zagode dež.
Inavguracijski dan je v ZDA dan za novega predsednika in njegovo stranko, katere člani bodo naslednja štiri leta zavzeli vse ključne položaje v vladi. Protesti so se dogajali že doslej, vendar je bila "opozicija" v zadnjih desetletjih glede na število ljudi, ki so slavili, zanemarljiva. Tokrat naj bi bila opaznejša, saj je Trumpu še pred nastopom položaja uspelo razdeliti Ameriko, kot še nikomur doslej.
Nekateri republikanski kongresniki se bojijo da bo na dan inavguracije prišlo do 700.000 protestnikov, kar se zdi neverjetna številka. Dan po inavguraciji pa ženske organizacije zagotavljajo udeležbo najmanj 200.000 Američank, ki želijo s pohodom na prestolnico pokazati, kaj si mislijo o novem predsedniku.
Za varnost bo skrbela mavrica policijskih agencij iz vseh ZDA pod vodstvom tajne službe. Policistov naj bi prišlo okrog 3000, poleg tega še okrog 7500 pripadnikov nacionalnih gard in drugih. Dovoljenja za proteste so izdana, v prodaji so tudi vstopnice na različne plese, zabave in druge prireditve, ki sodijo zraven.
Slovesnosti običajno potekajo nekaj dni prej in nekaj dni po 20. januarju in letos pri eni od njih 17. januarja sodeluje tudi Slovenija. Skupaj z Združenjem za pobratena mesta, ki ga je ustanovil predsednik Dwight Eisenhover, bo potekala gala slovesnost v poslopju Organizacije Ameriških držav v čast prihodnje prve dame slovenskega rodu Melanie Trump.
Američani slavijo inavguracijo kot dokaz mirnega prehoda oblasti v demokratični družbi, na kar je letos padel madež obtožb o ruskem vpletanju v volitve v Trumpovo korist. Kljub temu se washingtonska elita za zdaj ne pusti preveč motiti, saj se mora "šov" nadaljevati.
ZDA v času prvega predsednika še niso imele Bele hiše niti prestolnice poimenovane po njem in George Washington je prisegel v New Yorku pred newyorškim sodnikom. John Adams je leta 1797 začel tradicijo prisege pred predsednikom vrhovnega sodišča. Do vključno predsednika Jimmyja Carterja so predsedniki prisegali pred vzhodnim pročeljem kongresne palače, njegov naslednik Ronald Reagan pa si je želel, da bi gledal proti Kaliforniji, zato so slovesnost prestavili na zahodno stran.
Reagan je bil leta 1985 šele drugi predsednik po Williamu Howardu Taftu leta 1909, ki je prisegel znotraj kongresne palače, ker je bilo zunaj pasje mrzlo zimsko vreme. Stari in novi predsednik se običajno najprej dobita na zajtrku v Beli hiši, od koder se nato s soprogama odpravita proti kongresu.
Obkrožen s kongresniki, nekdanjimi predsedniki, veleposlaniki in posebnimi gosti ter novinarji, bo Trump prisegel, nato pa bo s prvo damo Melanio gost na kongresnem kosilu. Sledila bo parada oziroma sprehod od kongresnega griča po aveniji Pensilvanija mimo Trumpovega hotela do Bele hiše. Tam bo ogled parade, sprejem in morda kaj počitka pred začetkom serije plesnih zabav po prestolnici.
Za umetnike je ponavadi velika čast, če jih povabijo nastopat na predsedniško inavguracijo, letos pa temu ni tako. Znani glasbeniki so po vrsti odklanjali možnost nastopanja v Trumpovo čast in doslej so udeležbo potrdili 16-letna televizijska zvezdnica oddaje Amerika ima talent Jackie Evancho, plesni orkester New York Rockettes in mormonski pevski zbor, v katerem zaradi tega prišlo do sporov in odpovedi.
Trump je sicer dejal, da si slavnih na svoji inavguraciji ne želi.
