Na mejo z Mehiko bodo poslali 25.000 dodatnih mejnih agentov, kar bo stalo najmanj 25 milijard dolarjev. Zgradili bodo 1500 kilometrov zidu oziroma ograje na meji, ki jo bo nadziralo še najmanj 18 novih brezpilotnih letal. Predvideni so tudi drugi ukrepi, zaradi katerih bi naj južna meja postala praktično neprehodna za nezakonite priseljence.
Zadnja imigracijska reforma v 80. letih prejšnjega stoletja je namreč le uredila status za milijone nezakonitih priseljencev, ki so bili tedaj v ZDA, vendar pa problema ni rešila. Republikanci so prepričani, da se ga bo dalo z utrditvijo nadzora na meji, čeprav pa bodo ljudje še vedno skušali priti v ZDA na vse možne načine, dokler bodo imeli tam več možnosti za preživetje kot doma.
Šele, ko bo meja nepredušno zaprta, kar naj bi se zgodilo v desetih letih od sprejetja reforme, bi lahko 12 milijonov nezakonitih priseljencev, ki so danes v ZDA, dobilo zakonit status z normalnim dovoljenjem za delo in bivanje oziroma tako imenovano zeleno karto. Do popolne mejne varnosti pa se bodo morali zadovoljiti z začasnim legalnim statusom.
V senatnem predlogu pa še vedno ostaja možnost pridobitve državljanstva za današnje nezakonite priseljence. Čeprav šele po dolgih letih in po plačilu raznih kazni, davkov in taks, pa to razburja večino republikancev v predstavniškem domu, kjer je usoda reforme pod velikim vprašajem. Senat bo svoj predlog potrdil do konca prihodnjega tedna, predstavniški dom pa morda do jeseni, ko bo potrebno oba predloga še uskladiti in šele nato ga bo lahko Obama podpisal v zakon.
