O podrobnostih dela inšpektorjev govorka komisije Anca Paduraru v Bruslju ni želela govoriti. Dejala je, da bo poročilo inšpektorjev pripravljeno v približno mesecu dni.
Cilja misije inšpektorjev sta po neuradnih navedbah dva: preveriti izvajanje uradnega nadzora nad verigo govejega mesa in v njej ter izvajanje zahtev EU, vključno z zahtevami glede sledljivosti, ter pridobiti sveže informacije o ukrepanju po odkritju spornega mesa, vključno z odpoklicem proizvodov iz zadevnega objekta.
Pregledali bodo klavnice, razsekovalnice, prostore trgovcev z govedom, urade pristojnih oblasti ter podatke o identifikaciji, registraciji in gibanju goveda. Pri preverjanju se bodo osredotočili na organizacijo in izvajanje uradnega nadzora v proizvodni verigi.
V Bruslju ob tem neuradno izpostavljajo, da je to v prvi vrsti nezakonita dejavnost, in da je preiskava v rokah poljskih pravosodnih oblasti. Inšpektorji komisije se bodo osredotočili na vprašanje, ali obstajajo v nadzornem sistemu pomanjkljivosti, ki lahko zlahka omogočijo takšno nezakonito dejavnost.
Na evropskem portalu sistema hitrega obveščanja za živila in krmo, znanega po angleški okrajšavi RASFF, je sicer za zdaj navedenih 15 držav, ki jih primer zadeva: Češka, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in Švedska.
Sporno meso po navedbah slovenske uprave za varno hrano sicer prihaja iz poljske klavnice Elkopol. Poljski organi so prejšnji teden sporočili, da je nosilec živilske dejavnosti v omenjenem obratu izvajal nezakonite dejavnosti, ter da so skupaj s policijo v dodatnih pregledih v zapuščenem prevoznem sredstvu našli bolne živali, ki niso bile primerne na zakol.
Uprava za varno hrano je, potem ko je dobavitelj mesa prejšnji teden obvestil, da bi lahko bilo okoli dve toni pripravka za kebab iz sporne poljske klavnice, medtem ugotovila, da gre za dve pošiljki kebaba.
Za prvo pošiljko, okoli 1500 kg, z datumom dobave 16. januar letos so na podlagi dokumentov o sledljivosti ugotovili, da meso ne izvira iz sporne klavnice na Poljskem.
Za drugo pošiljko, okoli 500 kg, sledljivost še preverjajo, ima pa datum dobave 13. december in tako ne izvira iz obdobja (od 10. do 14. januarja letos), za katerega so poljske oblasti odredile odpoklic mesa.
Trenutno tako velja, da v Sloveniji ni mesa iz sporne klavnice iz omenjenega obdobja v januarju.
"Trenutno je še 500 kilogramov mesa pod vprašajem, sledljivost se še preverja. Vse meso je zadržano, torej ni v obtoku. Informacij o kakšnih novih pošiljkah spornega mesa pa trenutno nimamo," je v izjavi za medije po sestanku s predstavniki uprave za varno hrano včeraj v Ljubljani povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. "Situacija je pod nadzorom," je zagotovila.
Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je v povedal, da bo vzorčenje mesa, ki bi lahko prišlo s spornega območja na Poljskem, končano predvidoma v sredo, rezultati kemijske in mikrobiološke analize pa bodo znani v petih do desetih dneh. Analizirali bodo med drugim tudi vzorce mesa iz 15-tonske pošiljke, ki je bila iz sporne poljske klavnice prepeljana septembra lani.
Vodja uprave za varno hrano je še povedal, da so poljske oblasti meso, zaseženo v sporni klavnici, analizirale kemijsko - in prisotnosti veterinarskih zdravil niso ugotovili. O tem, da bi izvedli tudi mikrobiološke analize, pa niso obveščali.
"Razlogov, da je žival 'bolna', je lahko veliko. Eden od teh so lahko tudi kužne bolezni, lahko pa so problematične tudi poškodbe ali druge zadeve," je povedal Posedi. Po njegovih besedah iz fotografij, ki so bile objavljene v medijih, vzroka ni mogoče ugotoviti. Glede na to, da so živali ležale oz. so bile v nenavadnih položajih, pa je moč sklepati, da je šlo za poškodbe okončin in so jih zato vozili v klavnico, je dodal.
V povezavi z afero se je oglasil tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ki evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa v pismu poziva, naj slovenski javnosti predstavi ukrepanje komisije in naj pojasni, kako bodo potrošniki v državah unije poslej varnejši pred tovrstnimi zlorabami zakonodaje in zaupanja.
Šoltes je komisarja spomnil tudi na svojo pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju javnega naročanja hrane v javnih ustanovah s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstvenega varstva, ki bi vrata v te ustanove bolj široko odprla za lokalno in ekološko pridelano hrano.
"Ker je pri javnem naročanju hrane ključno merilo najnižja cena, so mnoge javne ustanove prisiljene nakupovati najcenejše, s tem pa pogosto tudi najbolj sporne prehranske proizvode," je še izpostavil Šoltes.
Pivčeva je glede sistema javnega naročanja v Sloveniji dejala, da je ta sistem "dober, omogoča naročanje hrane preverjene kakovosti in predvsem naročanje hrane lokalnega izvora". Podatki kažejo, da se med 40 in 50 odstotkov hrane naroča od lokalnih dobaviteljev, je dejala. O pobudi, da bi hrano izvezi iz sistema javnega naročanja, pa je menila, da je načeloma korektna in zveni dobro, bi bilo pa treba v primeru, da bi se tega lotili, zagotoviti nadzor, da ne bi prihajalo do špekulacij in izkrivljanja sistema.