V Nemčiji SPD in CDU/CSU po vzporednih volitvah izenačeni

Krščanski demokrati odhajajoče kanclerke Angele Merkel so na volitvah danes utrpeli velike izgube in dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Konservativno unijo in njenega kanclerskega kandidata Armina Lascheta naj bi podprlo od 24 do 25 odstotkov volivcev, kar je okoli sedem odstotnih točk manj kot pred štirimi leti.

"To bo dolg volilni večer in sedaj še ne morem povedati, kdo bo na koncu v prednosti," je v prvem odzivu povedal generalni sekretar CDU Paul Ziemiak.

Tudi na Bavarskem naj bi sestrska CSU s 33 odstotki podpore dosegla najslabši rezultat po letu 1949, poroča tednik Spiegel na svoji spletni strani.

Na drugi strani je socialdemokratom s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem uspelo okrepiti podporo. Medtem ko so leta 2017 osvojili 20,5 odstotka glasov, naj bi danes dobili od 25 do 26 odstotkov.

Generalni sekretar SPD Lars Klingbeil v teh številkah že vidi mandat za sestavo vlade. "Vedno smo vedeli, da bo tesna tekma. Vedeli smo, da bo tesen volilni boj," je povedal za ZDF. "Ampak jasno je, da SPD ima mandat za sestavo vlade. Želimo si, da Olaf Scholz postane kancler," je poudaril.

Zeleni so glede na vzporedne volitve dobili od 14,5 do 15 odstotkov glasov, s čimer so skoraj podvojili podporo v primerjavi z zadnjimi volitvami, ko so osvojili 8,9 odstotka glasov.

Liberalci (FDP) so okrepili podporo za okoli odstotno točko in naj bi osvojili od 11 do 12 odstotkov glasov.

Dosedanja največja opozicijska stranka, skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) pa naj bi osvojila od 10 do 11 odstotkov glasov, pred štirimi leti jih je podprlo 12,6 odstotka volivcev.

Zaenkrat pa ostaja odprto vprašanje, ali bo v nemškem parlamentu tudi v novem mandatu šest strank. Levica naj bi namreč osvojila pet odstotkov glasov, s čimer bi le za las ostala v parlamentu. Meja za vstop v bundestag je namreč pri petih odstotkih.

Glede ocenjeno razdelitev sedežev v parlamentu bi lahko Scholz poskusil sestaviti koalicijo z Zelenimi in FDP. Manj verjetna je leva koalicija SPD, Zeleni in Levica, saj najverjetneje ne bi imeli dovolj sedežev v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na drugi strani bi lahko tudi Laschet poskusil sestaviti svojo koalicijo z Zelenimi in FDP, kar se je poskušalo že po zadnjih volitvah leta 2017.

Vzporedni izidi obeh televizij so osnovani na anketiranju volivcev ob njihovi oddaji glasov. Pri tem niso upoštevali glasov, ki so jih volivci oddali po pošti. Začasne uradne rezultate bodo predvidoma objavili po polnoči.

Novi parlament mora imeti konstitutivno sejo v 30 dneh po volitvah. Novega kanclerja pa bodo potrjevali šele po končanju koalicijskih pogajanj. Do takrat bo tekoče posle opravljala Merklova. 67-letnica je na čelu nemške vlade od novembra 2005, konec leta 2018 pa je napovedala svoj umik iz politike.