To ni bil edini poskus atentata na Hitlerja, je pa najbolj znan. V Nemčiji spomin na ta upor proti nacizmu danes štejejo med enega izmed temeljev povojne republike.
Von Stauffenberg je v okviru zarote 20. julija 1944 prinesel bombo v enega izmed Hitlerjevi štabov, Voljči brlog v vzhodni Prusiji. Nacistični voditelj je atentat preživel, saj je nekdo aktovko, v kateri je bila bomba, nehote premaknil za nogo velike konferenčne mize. Zaradi tega je večji del eksplozije odneslo stran od Hitlerja, ki je tako preživel.
Po napadu se je von Stauffenberg z letalom vrnil v Berlin, kjer je v prepričanju, da je Hitler v eksploziji umrl, prevzel nadzor na vstajo. A že čez nekaj ur se je izkazalo, da je bil v zmoti. Pomembni generali wehrmachta so se posledično vstajnikom odrekli in ostali zvesti Hitlerju.
36-letnega von Stauffenberga in še štiri sozarotnike so še isti večer usmrtili, Hitler pa je nato odredil širše povračilne ukrepe, katerih rezultat je bila usmrtitev več kot 4900 ljudi.
Nemški vrh se bo danes v Berlinu z nizom spominskih slovesnosti poklonil upornikom. V berlinski katedrali bo že zjutraj slovesna maša, nemški predsednik Joachim Gauck pa se bo opoldne članom uporniškega gibanja poklonil v Bendlerblocku, kompleksu poslopij, kjer je imela skupina uporniških častnikov sedež.
Nato se bo srečal z njihovimi sorodniki. Skupaj z obrambno ministrico Ursulo von der Leyen se bo Gauck popoldne udeležil še slovesnosti v nekdanjem zaporu Plötzensee, napoveduje nemška tiskovna agencija dpa.