V Hagiji Sofiji kot mošeji prva molitev, Jezusa, Marijo in druge krščanske simbole so prekrili

Pristojne oblasti so vernike pozvale, naj si zaradi epidemije covida-19 nadenejo zaščitne maske in spoštujejo priporočeno medsebojno razdaljo. Zaščitno masko je ob prihodu v mošejo nosil tudi Erdogan.

Številni verniki so pred današnjo molitvijo pred mošejo v šotorih že prenočili. Prav tako so v bližini mošeje že od četrtka zvečer številne ceste zaprte za promet. Za varnost ob današnji petkovi molitvi naj bi skrbelo več kot 20.000 policistov.

Na stavbi Hagije Sofije je poslej zeleni znak, na katerem je z zlatimi črkami v turškem, arabskem in angleškem jeziku zapisano Hagija Sofija velika mošeja. Na tla so položili svetlo turkizno preprogo. Izobesili so tudi bele zavese, ki v času molitve prekrivajo mozaik device Marije z Jezuščkom in ostalimi krščanskimi simboli.

Vrhovno turško sodišče je pred dvema tednoma razveljavilo status Hagije Sofije kot muzeja. Erdogan je nato odredil uporabo stavbe kot mošeje, kar je sprožilo ostre kritike mednarodne skupnosti.

Hagija Sofija je bila zgrajena v 6. stoletju. Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej. Velja za pomembno turistično znamenitost Istanbula, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu. Hagija Sofija je na Unescovem seznamu kulturne dediščine.