STA
Bodo v Beogradu postavili spomenik Draži Mihailoviću?
Srbsko javnost je te dni razdelila napoved pobude beograjskega župana Aleksandra Šapića za postavitev spomenika poveljniku srbskih četnikov med drugo svetovno vojno Draži Mihailoviću. Šapić se je zavzel tudi za odstranitev grobnice narodnih herojev na Kalemegdanu, česar pa ne podpirajo niti njegovi koalicijski partnerji, poročajo srbski mediji.
Arhiv Svet24
Šapić je pobudo o postavitvi spomenika Mihailoviću napovedal v ponedeljek pred zasedanjem beograjske skupščine. "Mislim, da bi končno moral imeti spomenik v Beogradu, na nekem dostojanstvenem mestu v središču mesta. Moj predlog bo park Terazijska terasa," je po poročanju srbske televizije N1 dejal Šapić.
Drugi predlog, ki ga je tedaj predstavil beograjski župan, je bil, da s Kalemegdana odstranijo grobnico narodnih herojev druge svetovne vojne. Obenem je ponovil tudi idejo, da bi iz Hiše cvetja premestili grobnico Josipa Broza Tita, za kar pa po njegovih besedah ni pristojno mesto, temveč ministrstvo za kulturo.
Srbski zgodovinarji pobude beograjskega župana vidijo kot nevaren korak naprej v zgodovinskem revizionizmu ter obračun z Jugoslavijo in komunizmom.
"S tem korakom se le ponavljajo in vedno bolj 'ugotavljajo' lažna dejstva, ki so zelo nevarna, ki potvarjajo zgodovino in ki ljudi, ki so bili na napačni strani, sodelavce okupatorjev in vojne zločince, predstavljajo kot antifašiste in t. i. dobre fante," je za mrežo Radio Slobodna Evropa (RSE) opozoril zgodovinar Milovan Pisarri.
Ostanite obveščeni
Umetnostni zgodovinar Branislav Dimitrijević pa je za srbski časnik Danas ocenil, da takšne ideje služijo tudi nadaljnjim delitvam v družbi.
Opozicija v beograjski skupščini Šapićevim idejam o postavitvi spomenika Mihailoviću in odstranitvi spomenikov narodnih herojev nasprotuje, da ne bodo podprli odstranitve grobnic, pa so napovedali tudi nekateri koalicijski partnerji vladajoče Srbske napredne stranke (SNS), iz katere prihaja Šapić.
Mihailović je leta 1941 kot prvi v tedanji okupirani Jugoslaviji iz vrst kralju zvestih vojakov organiziral odpor proti nacistom, kasneje pa je se je skupaj z Nemci boril proti partizanom.
Po vojni je bil leta 1946 obsojen na smrt s streljanjem zaradi sodelovanja z nacisti in vojnih zločinov proti lastnemu narodu ter še istega leta usmrčen. Višje sodišče v Beogradu ga je leta 2015 rehabilitiralo ter s tem izničilo njegovo smrtno obsodbo iz leta 1946 in mu vrnilo državljanske pravice. Za mnoge v Srbiji je Mihajlović borec za Srbe in žrtev komunistične represije.
Ključne besede