V Belorusiji v nedeljo parlamentarne volitve

Tako imenovani zadnji evropski diktator Aleksander Lukašenko zaseda predsedniški položaj že več kot 20 let. A na nedeljskih parlamentarnih volitvah se obetajo nekatere pomembne smernice za prihodnost.

Po ublažitvi zahodnih sankcij leta 2015 Lukašenko po malem koketira z Zahodom v upanju na posojila in investicije, in sicer v zameno za več demokracije v državi, ki kot zadnja v Evropi še vedno ni odpravila smrtne kazni. Medtem beloruska najpomembnejša partnerica, Rusija, pozorno opazuje dogajanje.

V državi številni plakati v nacionalnih zeleni in rdeči barvi skoraj sedem milijonov volilnih upravičencev pozivajo k udeležbi na nedeljskih volitvah, sama volilna kampanja pa poteka tiho. "Možnosti opozicije so minimalne, kandidati to sami vedo," je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal neimenovan beloruski novinar.

Opozicija je sicer razdrobljena. Nekatere skupine upajo na vstop v parlament preko strank, ki so blizu režimu, drugi si prizadevajo za bojkot. Nekdanji politični zapornik in eden od voditeljev nasprotnikov režima Nikolaj Statkevič poziva k akcijam protesta.

Gibanje pod vodstvom nekdanje kandidatke za predsednico Tatjane Korotkevič pod sloganom Povej resnico poziva k visoki volilni udeležbi. Leta 2015 je veljala za edino resno nasprotnico Lukašenku in je na volitvah prejela štiri odstotke glasov.

Odtlej si Lukašenko prizadeva manevrirati med pomembno zaveznico Rusijo in predvsem gospodarsko zanimivim Zahodom. S svobodnimi volitvami v letu 2015 in izpustitvami političnih zapornikov je ustvaril pogoje za omilitev sankcij EU. Pritisk na opozicijo je po mnenju opazovalcev popustil.

Ob tem igra Lukašenko pomembno vlogo tudi v ukrajinski krizi, saj so pogajanja med stranema iz konflikta potekala na nevtralnem ozemlju v Minsku.

Lukašenku gre predvsem za posojila, investicije in nove tehnologije z Zahoda, piše Wolfgang Sender iz politične fundacije Konrad Adenauer Stiftung ter obenem dodaja, da bi "Lukašenkov sistem komajda preživel brez ogromne finančne podpore iz Moskve". Denar iz EU bi bila sicer dobrodošla alternativa, a za več pomoči iz EU bo verjetno ključnega pomena, kakšno oceno volitev bodo dali mednarodni opazovalci.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) sicer redno kritizira kršenje demokratičnih standardov v tej nekdanji sovjetski republiki. Od lanskih volitev se ni kaj dosti spremenilo, znatno število priporočil Ovseja pa je treba še obdelati, je za dpa menil opazovalec Ovseja.