V Argentini se končuje 12-letna vladavina zakoncev Kirchner

Kirchnerjeva, ki je na položaju od leta 2007, po ustavi ne more kandidirati za tretji zaporedni mandat in je po prvotni zadržanosti podprla Sciolija, guvernerja največje province v državi Buenos Aires in podpredsednika v času njenega soproga Nestorja, ki je bil predsednik države med letoma 2003 in 2007.

Scioli, kandidat vladajoče peronistične Fronte za zmago (FPV), je bolj sredinski od bolj levo usmerjenih Kirchnerjev, ki sta državo postavila na noge po uničujoči gospodarski krizi leta 2001, okrepila socialno varnost delavskega razreda in revnih ter zločince bivšega vojaškega režima privedla pred roko pravice. Njuno dediščino pa so zasenčili ostri spopadi z nasprotniki, manipulacije z uradnimi statistikami ter ekonomija, ki drsi v recesijo.

Scioli naj bi imel tudi bolj spravno naravnan odnos do vlade kot zakonca Kirchner, ki ju kritiki obtožujejo prevelike avtoritarnosti in premajhne pripravljenosti na konsenz. Predsednik države je sicer v Argentini tudi predsednik vlade in imenuje vlado.

58-letni Scioli, osemkratni svetovni prvak v tekmah z motornimi čolni, ki je v nesreči med tekmo leta 1989 izgubil desno roko, je jasen favorit, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V politiko je vstopil konec 90. let na podlagi svojih športnih uspehov in se je na začetku kariere tako kot poslanec in minister osredotočal na šport. Zaradi njegovega ozadja ga v stranki leta niso jemali resno, niti takrat, ko je bil leta 2003 izvoljen za podpredsednika države. Leta 2007 je postal guverner politično vplivne province Buenos Aires, kjer živi 16 od skupno 43 milijonov prebivalcev Argentine. Z vodenjem te velike province je pridobil na verodostojnosti.

Kljub temu so mnogi v vladajoči stranki ostajajo sumničavi do njegove mlačne ideologije in se bojijo, da bo odstopil od levo usmerjene politike zakoncev Kirchner.

Za zmago mora kandidat v prvem krogu volitev dobiti več kot 45 odstotkov glasov ali vsaj več kot 40 odstotkov z vodstvom najmanj desetih odstotnih točk pred najbližjim tekmecem.

Javnomnenjske raziskave med šestimi kandidati Scioliju napovedujejo skoraj 40-odstotno podporo. S tem postavljajo pod vprašaj možnost, da bi župan prestolnice Buenos Aires Mauricio Macri (56), poslovnež in kandidat desnosredinske koalicije Spremenimo, dobil več kot 30 odstotkov glasov ter se tako za položaj potegoval s Sciolijem v drugem krogu volitev 22. novembra.

43-letni kandidat Sergio Massa, ki ga je Kirchnerjeva leta 2008 imenovala za vodjo svojega kabineta in je svoj program utemeljil na delnih spremembah z osredotočenjem na boj proti kriminalu, medtem med vse bolj polarizirano volilno kampanjo izgublja na podpori. Dobil naj bi manj kot 20 odstotkov glasov.

Argentina, tretje največje latinskoameriško gospodarstvo, se sicer za razliko od svoje večje sosede Brazilije dokaj dobro spopada z globalnim padcem cen surovin. Argentina je globalna kmetijska velesila, ena glavnih izvoznic soje, koruze in pšenice. Je tudi vodilna proizvajalka govedine.

Čeprav je Brazilija, njena največja trgovinska partnerka, v recesiji, dosega rast na podlagi domače potrošnje in razdelitve prihodkov. Kritiki kritizirajo Kirchnerjevo zaradi inflacije, ki je po uradnih podatkih lani znašala 23,9 odstotka, po ocenah zasebnih raziskovalnih inštitutov pa okoli 35 odstotkov.

Prihodnji predsednik, ki bo položaj prevzel 10. decembra, se bo moral spopasti z inflacijo in nadzorom nad menjavo domače valute, ki sta privedla do cvetočega črnega trga ameriških dolarjev in prizadela rezerve centralne banke.

Lotiti se bo moral tudi vprašanja imetnikov državnih obveznic, ki leta 2001, ko je država bankrotirala, niso pristali na prestrukturiranje dolga v višini 95 milijard dolarjev. Več kot 92 odstotkov imetnikov obveznic je pristalo na dogovor z vlado o delnem izplačilu, ostali pa so Argentino tožili na ameriških sodiščih za polno poplačilo z obrestmi.

Kirchnerjeva ostaja tudi ob odhodu s položaja zelo priljubljena in vsi kandidati priznavajo, da je država daleč od velike krize leta 2001. Vsi trije glavni kandidati obljubljajo, da bodo gradili na njeni dediščini in da bodo ohranili mnoge ukrepe, ki so jim nasprotovali, vključno z več nacionalizacijami.

Vsi trije vodilni kandidati sicer prihajajo iz vplivnih družin italijanskih korenin in po ocenah politične analitičarke Mariel Fornoni razlike med njimi niso jasne, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Na volitvah kandidirajo še levičarka Margarita Stolbizer, trockist Nicolas del Cano in bivši predsednik Adolfo Rodriguez Saa, ki je Argentino vodil samo sedem dni med vrhuncem gospodarske krize leta 2001.