Eden od glavnih opozicijskih voditeljev Vitalij Kličko je zbrani množici dejal, da je zahteval mednarodno mediacijo v pogajanjih z Janukovičem, da "ne bi prišlo do kakšnih nesporazumov".
Nekdanji zunanji minister Arsenij Jacenjuk pa je dejal, da so se pogovarjali z zahodnimi partnerji in jim povedali, da potrebujejo finančno pomoč.
"Pripravljeni so na to. Ko rečem mi, imam v mislih ukrajinsko ljudstvo. Niti en cent ne sme iti režimu Janukoviča," je bil odločen Jacenjuk.
Kličko in Jacenjuk sta se v soboto udeležila 50. Münchenske varnostne konference, kjer predstavniki Evropske unije in ZDA na eni strani ter Rusije na drugi strani niso presegli različnih pogledov na krizo v Ukrajini.
Ukrajina se skuša izviti iz primeža boleče recesije, Rusija, sicer Janukovičeva podpornica, pa je zadržala 11 milijard evrov vreden paket pomoči, s katero naj bi oživili ukrajinsko gospodarstvo.
Iz Janukovičevega urada so medtem sporočili, da se bo predsednik vrnil na delo v ponedeljek, potem ko se je zaradi akutne respiratorne okužbe za nekaj dni umaknil iz javnosti.
Protesti, ki potekajo že dva meseca, so se v preteklih tednih razširili tudi v druga ukrajinska mesta.
Opozicija pritiska na Janukoviča, naj izpusti vse priprte protestnike. Po Kličkovih besedah gre za talce. Hkrati je pozval k razveljavitvi zakona o amnestiji, ki ga je Janukovič potrdil pretekli teden in ki omogoča izpustitev zaprtih protestnikov, vendar pod pogojem, da bodo protestniki v dveh tednih izpraznili vladna poslopja, ki so jih zasedli.
Opozicija od Janukoviča zahteva tudi spremembe ustave, ki bi zmanjšale predsednikove pristojnosti, protestniki pa zahtevajo tudi izvedbo predsedniških volitev še v tem in ne šele v prihodnjem letu.
Predstavniki EU so ostro obsodili napad na opozicijskega aktivista Dmitra Bulatova, ki so ga ugrabili neznanci ter ga osem dni zadrževali in mučili. Nemčija in Litva sta Bulatovu, ki je po ukazu ukrajinskih oblasti v hišnem priporu, ponudili zatočišče in vso potrebno medicinsko oskrbo.
Množični protesti v Ukrajini so izbruhnili konec lanskega novembra, ker Janukovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pridružitvenega sporazuma z EU. Protesti so konec decembra in v začetku januarja postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili sredi januarja, ko je parlament potrdil sporno zakonodajo, s katero naj bi omejili protestno gibanje.