"Če bi bila Rusija nekoliko mehkejša, bolj očarljiva in privlačna, ji morda ne bi bilo treba svojih pomanjkljivosti nadomeščati z destruktivno, agresivno in ustrahovalno taktiko proti svojim sosedam," je poudaril Tusk.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila, da je vzhodno partnerstvo zgled tega, kako se EU razlikuje od Rusije, saj EU sprejema to, da želijo njene partnerice po različnih poteh. Poudarila je tudi, da vzhodno partnerstvo ni sredstvo za ekspanzijo EU.
Danska premierka Helle Throning-Schmidt je prav tako izpostavila, da nobena država ne bi smela biti postavljena pred izbiro med EU in Rusijo. Tokratni vrh po njenih besedah potrjuje, da je vsaka država suverena in ima pravico do samostojnih izbir.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je potrdil, da zanje ni alternative mirovnemu dogovoru iz Minska ter zatrdil, da ga bo Ukrajina dosledno spoštovala. Znova je zagotovil tudi odločenost Ukrajine, da se reformira.
Tudi gruzijski premier Irakli Garibašvili je potrdil zavezanost k reformam ter izrazil pričakovanje, da bo njegova država dočakala vizumsko liberalizacijo naslednje leto, saj načrtuje, da bo v prihodnjem letu izpolnila vsa tehnična merila za ta korak.
Beloruski zunanji minister Vladimir Makei je izpostavil, da pri vzhodnem partnerstvu ne gre le za Ukrajino, temveč da je treba zagotoviti, da bo celotna regija stabilna in mirna, ne oder za konfrontacije.
Ob robu vrha vzhodnega partnerstva se bodo nocoj v Rigi srečali grški premier Aleksis Cipras, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.
Hollande je poudaril, da v Rigi ne bodo sprejeli odločitev o Grčiji, saj Nemčija in Francija ne odločata za celotno Evropo, lahko pa ti pogovori olajšajo prizadevanja, da evroskupina dogovor doseže v zaželenem roku, torej do konca meseca ali v začetku junija.