Te druge sankcije vključujejo na drugi stopnji usmerjene ukrepe proti posameznikom, zamrznitev premoženja in prepoved potovanja, ter odpoved vrha EU in Rusije, na tretji stopnji pa v primeru stopnjevanja agresije vrsto gospodarskih ukrepov.
Razmere v Ukrajini je treba umiriti, če Rusija ne bo ukrepala v tej smeri, bo to imelo resne, daljnosežne posledice za odnose med EU in Rusijo, je opozoril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
"V zadnjih dneh smo bili priča verjetno najresnejši preizkušnji za varnost na naši celini po vojni na Balkanu," je še ocenil Van Rompuy.
Vrh EU je ob tem ostro obsodil neizzvano kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter Rusijo pozval k umiku oboroženih sil na izhodiščne položaje v oporiščih na Krimu in k zagotovitvi dostopa mednarodnih opazovalcev, odločitev krimskega parlamenta za referendum o priključitvi Krima k Rusiji pa je označil za "nezakonitega".
Ukrajino je vrh pohvalil za premišljen odziv na ruske provokacije, ponovil zavezanost podpisu sporazuma o krepitvi vezi ter se zavezal k znatni finančni in gospodarski pomoči državi, pri čemer unija preučuje posebne trgovinske ukrepe in podporo pri zagotavljanju energetske varnosti.
Van Rompuy je napovedal, da bodo politični, pridružitveni sporazum o krepitvi vezi z Ukrajino podpisali pred ukrajinskimi volitvami 25. maja.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je povedala, da želijo politični del sporazumov o krepitvi odnosov z Ukrajino, torej pridružitveni sporazum, podpisati v nekaj dneh ali tednih s sedanjo vlado Arsenija Jacenjuka.
Poudarila je tudi, da EU in ZDA delujeta usklajeno, ter zavrnila navedbe, da bi bil izid vrha bolj medel, če ne bi Bela hiša pred tem sprejela odločitve o sankcijah proti predstavnikom ruskih oblasti.
Obenem so se voditelji dogovorili, da bo EU sodelovala v mednarodnih prizadevanjih za umiritev razmer - v obliki kontaktne ali usklajevalne skupine, v okviru katere naj bi ob sodelovanju EU in ZDA potekalo diplomatsko iskanje rešitve med Ukrajino in Rusijo.
To je izid včerajšnjega izrednega vrha EU o Ukrajini, sklicanega zaradi zaostritve razmer po ruski zasedbi Krima. Sporočila so voditelji zapisali v skupni izjavi.
Vrha se je udeležila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, ki je poudarila, da Slovenija podpira reševanje spora po mirni poti, s političnim dialogom, ki bi se moral začeti čim prej, saj bi bili vsi drugi scenariji bistveno bolj boleči za vse.
Premierka se je po vrhu po telefonu pogovorila z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki ji je poročal o svojih pogovorih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Rimu in ji povedal, da je rešitev spora z dialogom tudi v interesu Rusije.
Bratuškova je tudi izpostavila, da je za prehod v drugo in tretjo fazo sankcij proti Rusiji, ki je predviden v primeru ruskega zaostrovanja razmer, potreben nov dogovor vrha unije.