Pod pismo, naslovljeno na predsednika stranke EPP Donalda Tuska, nekdanjega vodje sedaj največje poljske opozicijske stranke Državljanske platforme, je torej sedaj podpisanih štirinajst voditeljev strank članic EPP iz dvanajstih držav.
Podpisale so ga po dve belgijski in švedski stranki ter stranke iz Češke, Danske, Finske, Grčije, Nizozemske, Luksemburga, Litve, Norveške, Slovaške in Poljske. Med podpisniki je tudi grški premier Kiriakos Micotakis, vodja Nove demokracije.
Podpisniki izražajo globoko zaskrbljenost zaradi očitnih kršitev temeljnih načel liberalne demokracije in evropskih vrednot na Madžarskem.
"Boj proti covidu-19 terja obsežne ukrepe, a virus ne sme biti izgovor za neomejeno podaljševanje izrednega stanja. Bojimo se, da bo premier Orban uporabil novo pridobljene pristojnosti za nadaljnjo krepitev vladnega primeža, v katerem je civilna družba," so zapisali.
EPP je dolžna zavarovati liberalno demokracijo, nesporne pravice posameznika in vladavino prava, ki so temeljna načela, na katerih temelji ne samo naša politična družina, ampak celotna EU, so še izpostavili.
K temu so dodali, da že nekaj časa spremljajo degradacijo vladavine prava na Madžarskem, in spomnili, da je članstvo Fidesza trenutno zamrznjeno zaradi nespoštovanja vladavine prava. A nedavni razvoj dogodkov potrjuje prepričanje, da Fidesz s svojimi sedanjimi politikami ne more uživati polnega članstva v EPP, so poudarili.
Pozvali so tudi k odločnemu skupnemu ukrepanju članic, saj da je v teh težkih časih močna in združena Evropa, zavezana k temeljnim vrednotam svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava ter spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, nujna za vse.
Za zdaj je predviden izredni kongres EPP v prvi polovici prihodnjega leta, na katerem naj bi obravnavali tudi vprašanje vrednot EPP, a neuradno se omenja možnost, da bi Tusk sklical izredni kongres prej.
Madžarski parlament je minuli teden sprejel zakonodajo, s katero so izredne razmere ob pandemiji covida-19 podaljšali za nedoločen čas. Orbanova vlada lahko odloča z odloki, za kar ne potrebuje potrditve parlamenta. Nova zakonodaja predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.