Trump napovedal ameriško upravljanje Venezuele
Ameriški predsednik Donald Trump je danes po posredovanju v državi, v okviru katerega so zajeli predsednika Nicolasa Madura, napovedal, da bodo Venezuelo do izvedbe politične tranzicije vodile ZDA.
Profimedia
"Upravljali bomo z državo, dokler ne bomo mogli izpeljati varne, ustrezne in premišljene tranzicije," je dejal pred novinarji.
Če bi se izkazalo kot potrebno, so ZDA po njegovih besedah pripravljene tudi na drugi val napadov. Potrebe po tem sicer najbrž ne bo, ker je bila ameriška vojska pri zajetju Madura "tako uspešna", je dodal.
Trump je na novinarski konferenci, kjer so mu ob strani med drugim stali državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine, dejal, da so izvedli najbolj spektakularen napad od druge svetovne vojne naprej.
"Čakali so nas, vedeli so, da prihajamo in bili so pripravljeni, vendar smo jih hitro onemogočili," je dejal Trump in dodal, da ni bil ubit noben ameriški vojak niti niso izgubili nobene vojaške opreme. Caine je kasneje razložil, da je bil eden od helikopterjev, ki so napadli Madurov kompleks, poškodovan, vendar je lahko letel naprej.
Trump ni natančno pojasnil, kako bodo ZDA upravljale z Venezuelo. Dejal je, da bodo tja poslali ameriška naftna podjetja, ki bodo vložila milijarde dolarjev v obnovo naftne infrastrukture, kar da bodo dobila nazaj.
Potem bodo izkoriščali nafto in obogateli, poskrbeli pa bodo tudi za Venezuelce, je dejal Trump, ki je omenil Monroejevo doktrino iz leta 1823, ki opravičuje ameriška vojaška posredovanja v Latinski Ameriki. Doktrino nekdanjega predsednika Jamesa Monroeja je preimenoval v "don-roe doktrino".
Glede dodatnih vprašanj je pokazal na ljudi okrog sebe in dejal, da bodo nekaj časa oni vodili Venezuelo. Zatrdil je, da se je Rubio že pogovarjal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki je ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje.
Rubio je dejal, da Maduro ni legitimen predsednik, saj ga ne priznavajo niti ZDA niti evropske države. Vsem podobnim pa je poslal sporočilo, da se Trump ne šali.
Ostanite obveščeni
"Imamo predsednika, ki se ne igra, in ko reče, da bo nekaj naredil, to potem tudi naredi. Če tega doslej niste vedeli, zdaj veste," je dejal Rubio in dodal, da bi lahko Maduro danes že živel nekje drugje v miru, vendar se je hotel igrati "velikega fanta".
Kot je še dejal, bi moralo skrbeti tudi Kubo. "Če bi živel v Havani in bil v vladi, bi me skrbelo," je dejal.
Na vprašanje o venezuelski opozicijski voditeljici Marii Corini Machado, ki je lani dobila Nobelovo nagrado za mir, je Trump odgovoril, da nima podpore in ne uživa spoštovanja v Venezueli. "Mislim, da bi bilo zanjo zelo težko, da bi bila voditeljica. Je zelo prijazna ženska, vendar ne uživa spoštovanja," je dejal Trump.
Machado je na družbenih omrežjih pohvalila ameriško operacijo in vse Venezuelcem zatrdila, da je napočila ura svobode. Machado je v tujini na neznani lokaciji, od kar je decembra odpotovala v Oslo po Nobelovo nagrado.
Objavila je, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti ter vojsko pozvala, naj kot vrhovnega poveljnika prizna Gonzaleza Urrutio, ki ga kot legitimno izvoljenega predsednika Venezuele priznava okrog 15 držav in več mednarodnih organizacij.
Trump je na novinarski konferenci omenil tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra, s katerim sta sporu. Dejal je, da proizvaja kokain in ga pošilja ZDA, zaradi česar mu je priporočil, naj pazi, kako se obnaša. Petro je ob ameriškem napadu na Venezuelo na mejo poslal varnostne sile, ker pričakujejo številne begunce. Prav tako je napovedal poziv Varnostnemu svetu ZN, naj obravnava agresijo proti suvereni Venezueli in Latinski Ameriki, poročajo agencije.
Še vedno ni jasna pravna utemeljitev napada na Madura, ki so ga odpeljali s helikopterjem na ameriško vojaško ladjo Iwo Jima, Trump pa je dejal, da ga pošiljajo v New York, kjer se bo soočil z obtožnico iz leta 2020, ko ga je njegova prva vlada obtožila trgovine z mamili in drugih zločinov. Trump je dodal, da se bodo kasneje odločili, ali mu bodo sodili na zveznem sodišču v New Yorku ali pa morda na Floridi.
Demokratski člani kongresa so kritični do napada na Venezuelo, Trump pa je skupaj z Rubiom zavrnil kritike, da kongres ni bil obveščen. Demokratske kritike je označil za šibke in butaste ljudi. "Vse, kar znajo je, da se pritožujejo. Morali bi reči, da smo opravili odlično delo, ne pa, da je to morda neustavno," je dejal.
Vodja senatnih demokratov Chuck Schumer je po novinarski konferenci objavil, da bi morala zamisel o Trumpovem vodenju Venezuele prestrašiti vsakega Američana. Dodal je, da mu je Trumpova vlada večkrat zagotovila, da ne načrtujejo spremembe režima ali vojaškega posredovanja v Venezueli. "Očitno niso bili iskreni," je zapisal.
Sam napad je podrobneje opisal general Caine. Dejal je, da so ga pripravljali več mesecev, v začetku decembra pa so bili pripravljeni. Vendar vreme ni bilo ugodno vse do petka zvečer, ko je bila odločitev za napad hitro sprejeta. Dejal je, da so helikopterji poleteli nizko nad morjem in potem kopnim, dokler niso prišli do zavarovanega kompleksa z Madurom. Varovalo jih je več kot 150 vojaških letal in dronov, ki so uničili venezuelsko zračno obrambo.
Caine je zagotovil, da so Venezuelce povsem presenetili, čeprav so na helikopterje streljali.
ZDA so napad po več mesecih stopnjevanja pritiska začele okoli 2. ure po lokalnem času. Napadle so več ciljev v Venezueli, pri čemer naj bi bili zračni napadi usmerjeni zlasti v vojaška oporišča, letališča in pristanišča.
Kot je sporočil Trump, so ameriški vojaki zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Na novinarski konferenci v svoji rezidenci v Mar-a-Lagu na Floridi, kjer so mu stali ob strani državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine, je dejal, da je akcijo spremljal v živo. Ocenil je, da so izvedli najbolj spektakularen napad od druge svetovne vojne naprej.
Pojasnil je, da so Madura zajeli v močno varovani trdnjavi in da v operaciji ni bil ubit noben ameriški vojak niti niso izgubili "nobene opreme". "Čakali so nas, vedeli so, da prihajamo in so bili pripravljeni, vendar smo jih hitro onemogočili," je dejal Trump.
Napovedal je, da bodo ZDA prevzele upravljanje Venezuele do izvedbe političnega prenosa oblasti. Ni sicer natančno pojasnil, kako naj bi to potekalo; povedal je le, da bo za to skrbela posebna skupina "mož za njim".
Zatrdil je še, da se je zunanji minister Rubio že pogovarjal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki je ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje. Opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, lanska Nobelova nagrajenka za mir, pa Trumpovem mnenju nima podpore in ne uživa spoštovanja v Venezueli.
Rubio je dodal, da Maduro ni legitimen predsednik, saj ga ne priznavajo niti ZDA niti evropske države. Vsem podobnim pa je poslal sporočilo, da se Trump ne šali. "Imamo predsednika, ki se ne igra, in ko reče, da bo nekaj naredil, to tudi naredi. Če tega doslej niste vedeli, zdaj veste," je dejal in dodal, da bi moralo skrbeti tudi Kubo. "Če bi živel v Havani in bil v vladi, bi me skrbelo," je dejal.
Trump je napovedal, da bodo velike ameriške naftne družbe odšle v Venezuelo, da bi prenovile tamkajšnjo naftno infrastrukturo. Kot je dejal, bodo podjetja v projekt "vložila več milijard dolarjev" in "začela ustvarjati prihodke za državo" ter tako pomagala venezuelskemu ljudstvu, da si opomore.
Obrambni minister Hegseth je na to temo dodal, da si bodo ZDA na ta način povrnile tisto, kar jim je bilo v Venezueli odvzeto z nacionalizacijo. "To je Najprej Amerika!" je dejal.
Trump je objavil fotografijo zajetega Madura, z lisicami na rokah in masko prek oči. Kot je pojasnil, sta s soprogo na vojaški ladji Iwo Jima že na poti v New York, kjer ju čaka zvezno sodišče. Maduru očitajo kazniva dejanja, povezana z drogami in terorizmom. Trump sicer Maduru očita, da vodi mamilarski kartel Cartel de los Soles, ki so ga ZDA označile za mednarodno teroristično organizacijo.
Venezuela je po napadu zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Napovedala je tudi mobilizacijo vseh oboroženih sil, obrambni minister Vladimir Padrino Lopez pa je pozval k enotnemu odporu ob, kot je dejal, najhujši agresiji proti Venezueli doslej.
Odnosi med ZDA in Venezuelo so se zaostrovali več mesecev, potem ko je Trump sprožil kampanjo proti domnevnim tihotapcem mamil iz Venezuele. Po nizu napadov na plovila, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, je omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v državi.
ZDA so pred tem v Karibskem morju razporedile vojno floto in zaostrile sankcije proti Caracasu na področju nafte, pri čemer so zasegle vsaj dve ladji, ki sta prevažali venezuelsko surovo nafto.
ZDA imajo sicer dolgo zgodovino posredovanj v Latinski Ameriki, zlasti s t. i. Monrojevo doktrino iz leta 1823, ki je zahodno hemisfero opredelila kot ameriško interesno območje s pravico do vojaških posredovanj. Doktrino je Trump preimenoval v "don-roe doktrino". Zadnji tovrsten primer posredovanja je bila invazija na Panamo in zajetje njenega vojaškega voditelja Manuela Noriege leta 1989.
Tokratni napad je sprožil val odzivov po svetu, zlasti izrazov zaskrbljenosti ter tudi obsodb napada in pozivov k spoštovanju mednarodnega prava.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da EU pozorno spremlja razmere, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je ob izrazu velike zaskrbljenosti zatrdil, da bo EU še naprej podpirala mirno, demokratično in vključujočo rešitev v Venezueli.
Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je kot prednostno nalogo izpostavila varnost državljanov EU v Venezueli. Ali so v državi tudi slovenski državljani in koliko, ni znano. Slovensko zunanje ministrstvo nima tovrstnih podatkov, saj svoje poti tja pri njih ni registriral nihče, prav tako ni nihče iskal konzularne pomoči, so pojasnili za STA.
Premier Robert Golob je dejal, da je nedopusten vsak vojaški poseg zoper suvereno državo, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava. "Ne želimo si nove vojne. Ne želimo si civilnih žrtev in trpljenja nedolžnega prebivalstva. V EU bomo ostali tesno zavezani mirnemu reševanju sporov, deeskalaciji razmer ter mirni in demokratični poti Venezuele," je zapisal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da "ponavljajoče se kršitve temeljnih načel mednarodnega prava, kjer ena država posreduje v drugi samo zato, ker lahko, niso in ne morejo biti sprejemljive, tudi če gre za države z avtoritarnim vodstvom, ki ga Slovenija v primeru Venezuele ne priznava". Oba z Golobom sta pozvala k umiritvi razmer.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil skrb, da niso bila spoštovana načela mednarodnega prava. Da napad spodkopava mednarodno pravo, meni tudi Francija, medtem ko je Italija na drugi strani prepričana, da je šlo za legitimno obrambo ZDA. Med državami, ki so obsodile napad, sta tudi Rusija in Kitajska. Prva ga je označila za oboroženo agresijo, druga je prepričana, da gre za kršitev mednarodnega prava.
Iran je opozoril na kršitev ozemeljske celovitosti Venezuele, kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel pa je napad označil za kriminalnega in tako kot kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju. Slednji je na mejo z Venezuelo napotil tudi vojsko.
Ključne besede