Trump je minuli teden na zborovanju s podporniki v Ohiu presenetil z izjavo, da je Solejmani pripravljal napade na štiri ameriška veleposlaništva, zaradi česar je izdal ukaz za njegovo likvidacijo.
Solejmanija je na bagdadskem letališču 3. januarja ubila ameriška raketa. To je sprožilo iranski napad na dve ameriški in zavezniški oporišči v Iraku, v katerem ni bilo žrtev. Iran je v pričakovanju ameriškega odziva pomotoma sestrelil ukrajinsko potniško letalo, ki je proti Kijevu vzletelo s teheranskega letališča, pri tem pa je umrlo vseh 176 ljudi na krovu. Sestrelitev je v Iranu sprožila demonstracije proti režimu.
Trumpova vlada se je na zaostrovanje razmer po Solejmanijevi likvidaciji odzvala s trditvami, da so generala ubili, ker so želeli preprečiti takojšen napad na ameriške cilje. Za kakšen napad in na katere cilje naj bi šlo, niso pojasnili, Trump pa je nato omenil štiri veleposlaništva. To je presenetilo tudi njegovo vlado in Esper je v nedeljo priznal, da o tem ne ve nič.
Zgodba o preprečitvi takojšnjega napada je padla v vodo s poročili ameriških medijev, ki navajajo številne vire v Trumpovi vladi, da je predsednik dal zeleno luč za uboj Solejmanija, če bodo njegove dejavnosti povzročile smrt Američana. Zelena luč je bila dana pod pogojem, da mu vojska prinese v potrditev dokončen načrt, ko bo pripravljen.
Solejmanijeva likvidacija je bila na ožjem seznamu možnih odgovorov ZDA na raketni napad proiranskih milic na oporišče v Iraku, v katerem je pred dvema tednoma umrl Američan. ZDA so se odzvale z napadi na položaje proiranske milice Kataib Hezbolah, ki je nato organizirala protestno zavzetje ameriškega veleposlaništva v Bagdadu, Trump pa je zatem ukazal uboj Solejmanija.
Likvidacijo Solejmanija je goreče zagovarjal nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton, ko je Iran junija lani sestrelil ameriško brezpilotno letalo. Trump se je takrat odločil, da ne bo odgovora, ker ni bilo ameriških žrtev. Po zavzetju veleposlaništva pa mu je Esper dal na mizo vrsto možnih odgovorov, med katerimi je bil tudi napad na Solejmanija. Trump je odločitev sprejel tudi zato, ker je predvidevala nič ali malo nedolžnih žrtev.
"Predsednik ni dejal, da je videl dokaze o načrtovanju napadov na štiri veleposlaništva. Dejal je, da je imel predsednik občutek, da bodo Iranci verjetno napadli veleposlaništva in tudi sam sem imel tak občutek, ker je veleposlaništvo najbolj izrazit prikaz ameriške navzočnosti v državi," je na televiziji CBS povedal Esper.
Trump naj bi likvidacijo Solejmanija odobril že pred sedmimi meseci
14. jan. 2020 6:00
Ameriški predsednik Donald Trump je likvidacijo poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija odobril že pred sedmimi meseci, poročajo ameriški mediji. Obrambni minister ZDA Mark Esper pa je v nedeljo priznal, da ni bil seznanjen z dokazi ali poročili o Solejmanijevih grožnjah štirim ameriškim ambasadam.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke