Paket sicer ne vsebuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Se je pa Brazilija zavezala, da bo v prihodnjih mesecih nadaljevala dialog o tem vprašanju.

Medtem ko države zaradi ostrih nasprotovanj držav proizvajalk nafte na čelu s Savdsko Arabijo in njenimi zaveznicami, kot so Združeni arabski emirati, Indija in Bolivija, niso uspele doseči soglasja, da bi v zaključne sklepe konference umestile globalni načrt za prehod od fosilnih goriv, pa tako imenovana Mutirao odločitev vsebujejo poziv državam, naj na prostovoljni bazi pospešijo svoje podnebne ukrepe, in pri tem upoštevajo sporazum o prehodu od fosilnih goriv, ki so ga države potrdile pred dvema letoma na podnebni konferenci v Dubaju.

Brazilija se je sicer zavezala, da bo dialog o dosegu globalnega načrta za prehod od fosilnih goriv med državami peljala naprej tudi po zaključku COP30, je na plenarni seji napovedal predsedujoči COP30 Andrea Correa do Lago.

"Vem, da ste imeli nekateri od vas višje ambicije. Vem, da bodo mladi in civilna družba zahtevali, da storimo več," je poudaril do Lago in dodal, da si bo v prihodnjem letu prizadeval za napredek na tem področju.

Napovedal je aktivnosti za oblikovanje dveh načrtov - enega za ustavitev krčenja gozdov in enega za prehod od fosilnih goriv, ki pa ne bosta del uradnega procesa pod okriljem ZN. V prihodnjih mesecih namerava Brazilija organizirati tudi pogovore na visoki ravni, ki jih bo vodila znanost in v katere bodo vključili predstavnike vlad, industrije in civilne družbe. V okviru tega bo potekala tudi prva konferenca o postopnem opuščanju fosilnih goriv aprila prihodnje leto v Kolumbiji.

Države v zaključnih sklepih med drugim pozivajo tudi k prizadevanjem razvitih državah za vsaj potrojitev sredstev do leta 2035, s katerimi bi pomagale revnejšim državam pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Besedilo tudi jasno določa, da gre za sredstva, ki so del lani v Bakuju sprejetega finančnega cilja, na podlagi katerega morajo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotoviti 300 milijard dolarjev na leto za financiranje podnebnih ukrepov. Vzpostavlja se tudi dvoletni program podnebnih financ za mobilizacijo dodatne podpore državam v razvoju. Dogovor opozarja, da podnebni ukrepi ne smejo postati oblika prikrite trgovinske omejitve, ter napoveduje tri mednarodne dialoge, v katere bo vključena tudi Svetovna trgovinska organizacija.

Poleg odločitve Mutira so bile sprejete tudi odločitve, kot so globalni cilj za prilagajanje, delovni program za blaženje, delovni program za pravičen prehod ter dialog Združenih arabskih Emiratov o izvajanju zaključkov globalnega pregleda stanja. Države so potrdile tudi akcijski načrt za enakost spolov.

V razpravi na plenarni seji je sicer več držav, kot so Čile in Panama, kritiziralo predsedstvo COP30, da ni zagotovilo transparentnega pogajalskega procesa. Ob nasprotovanju Kolumbije šibkemu dogovoru na področju blaženja podnebnih sprememb pa je brazilsko predsedstvo tudi prekinilo nadaljevanje seje. Kolumbija je namreč brazilskemu predsedstvu očitala, da v pogajalskem procesu niso upoštevali njenega glasu in niso dovolili obrazložitev njenega stališča med potrjevanjem sklepov na plenarni seji.

Ob nadaljevanju seje je predsedujoči konferenci izrazil obžalovanje, da med sejo ni zaznal prošnje za obrazložitev stališč držav, kot so Kolumbija, Čile in Urugvaj. "Kot mnogi od vas nisem spal, kar verjetno ni pomagalo, je pa tudi moja starost," je dejal in potrdil, da vse sprejete odločitve ostajajo potrjene.

Kot je še pojasnil, se je posvetoval z odvetniki, ki menijo, da sprejetega sporazuma ni mogoče ponovno odpreti, da bi dodali ambicioznejše besedilo o fosilnih gorivih.

Je pa medtem potrjen sveženj zaključnih sklepov pohvalila Indija in izrazila polno podporo brazilskemu predsedstvu. "Priznavamo izjemna prizadevanja ekipe predsedstva, vključno s številnimi neprespanimi nočmi, v katerih so si prizadevali zagotoviti, da bomo iz Belema odšli z nečim pomembnim," je dejal predstavnik Indije, ki je govoril v imenu koalicije BASIC v sestavi Brazilije, Južne Afrike, Indije in Kitajske.