Škof Jean-Marc Micas je sporočil, da se je odločil, da omenjeni mozaiki "ne bodo več poudarjeni, kot so bili do zdaj, z igro svetlobe med marijansko procesijo, ki vsak večer združuje romarje". Poudaril je, da je to prvi korak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V sporočilu za javnost je namreč navedel, da je njegovo osebno mnenje, da bi bilo bolje te mozaike odstraniti, da bi zagotovili, da lahko lurdsko svetišče "sprejme vse, zlasti tiste, ki trpijo, vključno z žrtvami spolnih zlorab in napadov, tako otroke kot odrasle".
Vendar pa ta možnost ni splošno sprejeta, nekateri pa ji celo resnično nasprotujejo, je pojasnil in dodal, da zato "danes še ni dozorela najboljša odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti". Napovedal je, da bo še tesneje sodeloval z žrtvami, da bi ugotovil, kaj je treba storiti v Lurdu, da bi zadostili absolutni potrebi po tolažbi in zadoščenju.
Za francoski dnevnik La Croix pa je lurški škof, ki je pred letom in pol oblikoval komisijo, da bi mu pomagala pri sprejemu odločitve glede usode Rupnikovih mozaikov, pojasnil, da so se "vsi člani komisije, ne glede na svoja mnenja, strinjali, da so bila dejanja Marka Rupnika nedopustna in da mora Lurd še naprej ostati kraj tolažbe in ozdravljenja žrtev", poroča italijanska tiskovna agencije Ansa.
Pojasnil je tudi, da Rupnikovi mozaiki niso prilepljeni na Baziliko Rožnega venca. Ko so bili nameščeni, je namreč arhitekt francoskih zgodovinskih stavb zahteval, da jih je mogoče odstraniti. "Zato jih lahko odstranimo in jih, če želimo, razstavimo drugje. Uničenje ni edina možnost," je povedal za časnik.
Pet domnevnih žrtev Rupnika, ki so konec junija v pismih številne škofe po vsem svetu pozvale, naj iz svojih cerkva odstranijo Rupnikove mozaike, ker da niso primerni in vedno znova travmatizirajo žrtve, so odločitev lurškega škofa danes pozdravile. "To je prvi korak, ki ga pozdravljamo, vendar mu morajo kmalu slediti tudi drugi," je v odzivu za AFP sporočila njihova odvetnica Laura Sgro.
Poudarila je, da bodo podnevi mozaiki še vedno vidni in da bodo še naprej podžigali nelagodje vernikov in bolečino žrtev. Izrazila je pripravljenost domnevnih žrtev - Italijanke, Francozinje, Slovenke in še dveh anonimnih žensk -, da se srečajo s škofom Micasom.
V pismih škofom, v katerih so jih pozvale, naj iz svojih cerkva odstranijo Rupnikove mozaike, so sicer tudi izpostavile, da je med izdelavo nekaterih mozaikov Rupnik vsaj eno nuno spolno nadlegoval celo na odru, več nun pa naj bi zlorabil med poziranjem za dela, ki so prav tako na svetih krajih. Pismo so poslale škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih 230 mozaikov.
Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabil, vendar je dikasterij za nauk vere v Vatikanu po preiskavi odločil, da so obtožbe zastarale. Rupnika so junija lani izključili iz jezuitskega reda. Papež Frančišek je oktobra dikasterij za nauk vere zaprosil, naj pregleda njegov primer in se odločil, da odpravi zastaralni rok ter s tem omogoči sojenje. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP tako v Vatikanu proti Rupniku poteka kanonsko sojenje.