To je razlog, zakaj si Rusija želi pripojiti Donbas

Ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o Donbasu, ima v mislih staro ukrajinsko območje proizvodnje premoga in jekla, dejansko pa gre za dve veliki regiji na vzhodu Ukrajine, Lugansk in Doneck, ki se raztezata od Mariupolja na jugu vse do severne meje, piše britanski BBC.

Del regij Doneck in Lugansk so ruski separatisti leta 2014 razglasili za neodvisni republiki, vojna v Donbasu pa divja že osem let. Leta 2015, po obdobju odprtih spopadov med separatisti in ukrajinsko vojsko, sta bila v okviru sporazuma iz Minska dogovorjena krhko premirje in "kontaktna črta", ki ločuje dele pod ukrajinskim nadzorom od separatističnih območij v Donbasu, ki meji na Rusijo.

Zmaga na vzhodu Ukrajine je za Rusijo, ki je samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk priznala 21. februarja, tri dni pred začetkom invazije, ključna tako z vojaškega vidika kot zaradi gospodarskih razlogov.

Donbaški bazen je močno industrializirano območje, znano po premogovništvu in velikih zalogah premoga, do katerih bi Rusija potencialno lahko prišla, če bi si priključila celotni regiji. Nadzor nad Donbasom bi Rusiji omogočil tudi vzpostavitev kopenskega mostu do Rusije od leta 2014 nezakonito priključenega Krima, ki je za Moskvo pomembno vojaško in trgovsko središče ob Črnem morju.

To prizadevanje za dostop do Krima po kopnem je ključni razlog, da je pristaniško mesto Mariupolj, ki je neposredno na tej poti, tarča ruskega obleganja in srditega ukrajinskega odpora.

Po drugi svetovni vojni so bile sicer industrijske regije Sibirije za celotno Sovjetsko zvezo pomembnejše od Donbasa, poroča Deutsche Welle. Za Ukrajino pa je Donbas vse do leta 2014 ostal najpomembnejše industrijsko območje. Vendar so številni rudniki - zlasti na separatističnih območjih - zdaj zapuščeni ali v zelo slabem stanju. V zadnjih tednih je bilo uničenih še več industrijskih objektov in infrastrukture.

Tako kot polotok Krim, ki si ga je Rusije nezakonito priključila leta 2014, sta tudi Doneck in Lugansk upravni regiji, kjer je ruščina materni jezik velikega dela prebivalstva, ki je etnično ruskega porekla, poroča DW. Podobno je v Zaporožju, Harkovu in Odesi. Samo na Krimu pa etnični Rusi predstavljajo večino prebivalstva.

Po oranžni revoluciji leta 2004 ter majdanski revoluciji leta 2014 je bilo prav v teh delih Ukrajine najmočnejše nasprotovanje temu, da bi se država bolj usmerila proti Zahodu. Militantni ruski separatisti - domnevno s podporo Moskve - so se začeli boriti za nadzor nad regijo, hkrati pa si je Rusija priključila Krim.

Kremelj svojo ofenzivo v Ukrajini, ki jo je začel 24. februarja, predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva. Zatrjuje, da ne namerava zasesti sosednje države in zagotavlja, da je cilj operacije "osvoboditev" Donbasa skupaj z ruskimi separatističnimi zavezniki.