"Da, sem zelo primerna za delo, ki ga opravljam," je komisarka odgovorila na vprašanje latvijskega evroposlanca Rihardsa Kolsa iz skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ali je glede na to, da je na zaslišanju novembra 2024 "lagala o svoji preteklosti", še primerna za opravljanje funkcije. Na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) je poudarila, da je njeno imenovanje za komisarko potrdil Evropski parlament, da dosega rezultate in da močno verjame v projekt EU.

Kos je v vprašanju omenil marca predstavljeno knjigo Igorja Omerze z naslovom Komisarka. V njej avtor med drugim navaja, da je Kos z jugoslovansko tajno policijo Udba oziroma Službo državne varnosti (SDV) na prehodu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja sprva sodelovala kot vir pod imenom Tara, po zaposlitvi na Radiu Deutsche Welle v Kölnu v tedanji Zvezni republiki Nemčiji pa so jo "preregistrirali" v sodelavko Blanko. V knjigi je objavil tudi več dokumentov, ki naj bi to dokazovali.

Latvijski evroposlanec iz ECR ter slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) Milan Zver, Branko Grims (oba SDS) in Matej Tonin (NSi) so kasneje v razpravi poudarili, da komisarka zaradi svojega domnevnega sodelovanja z jugoslovansko tajno službo predstavlja varnostno tveganje za EU oziroma je ranljiva, saj bi bili lahko ti dokumenti uporabljeni proti njej. Izpostavili so, da so arhivi shranjeni tudi v državi kandidatki za članstvo v EU Srbiji, za katero je Kos kot komisarka pristojna.

"Mislim, da sem zelo avtonomna in kredibilna oseba," je v odgovoru dejala komisarka in pojasnila, da je politika Evropske komisije do Srbije stroga.

Evropski poslanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda) je medtem dejal, da ranljivo točko EU predstavlja stranka SDS, ki po njegovih besedah sestavlja koalicijo s prorusko in prosrbsko stranko Resnica.

Komisarko in njeno delo je na seji, ki je bila sicer namenjena razpravi o stanju v širitvenem procesu, podprlo tudi več drugih evroposlancev iz političnih skupin socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih.

V razpravi jo je med drugim podprl slovenski evroposlancec Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod), ki je kasneje v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju menil, da dokumenti iz Omerzove knjige ne dokazujejo, da je bila zdajšnja komisarka aktivna agentka nekdanje Udbe.

Nekdanja novinarka in slovenska diplomatka Kos se je z očitki o sodelovanju z Udbo soočala že v času pred imenovanjem za komisarko za širitev, a je na zaslišanju na odboru Afet novembra 2024 zanikala sodelovanje. Priznala je sicer, da se je njeno ime pojavilo na seznamu obveščevalcev tako kot pri številnih članih vlade, poslancih Evropskega parlamenta in tisočih ljudi, ne da bi natančneje vedela, kaj to pomeni.

Na Evropski komisiji so v začetku marca v odzivu na objavo knjige Igorja Omerze poudarili, da je komisarka Kos prestala obsežno in podrobno preverjanje, preden se je pridružila komisiji.

Predsednik in podpredsednica skupine EPP Manfred Weber in Romana Tomc (SDS) sta še pred današnjo sejo Afeta sporočila, da pričakujeta podrobna pojasnila od komisarke.

Tonin pa je medtem v izjavi za slovenske medije po koncu dejal, da ni zadovoljen z nastopom Kos, saj da se je izogibala jasnim odgovorom. "Mislim, da bi bilo mnogo boljše, če bi enostavno transparentno vse stvari razkrila, kot pa da se sedaj to vprašanje vleče kot jara kača," je dejal.