Mutaki z delegacijo se je v Dohi včeraj sestal s posebnim nemškim predstavnikom za Afganistan in Pakistan Jasperjem Wieckom in nemškim veleposlanikom v Afganistanu Markusom Potzlom. Kot je talibani sporočil po srečanju, so jim Nemci obljubili, da bodo še naprej zagotavljali humanitarno pomoč Afganistanu. Glede na izjavo talibanov so priznali tudi, da je talibanska vlada v Afganistanu zdaj realnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Talibani so ob tem zatrdili, da bodo v zameno za humanitarno pomoč zagotavljali varnost vsem tujim diplomatom in humanitarnim agencijam.
Mutaki je sporočil še, da so imeli podobne pogovore tudi z neimenovanim britanskim poslancem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Do srečanja talibanov z nemško delegacijo je prišlo po njihovem srečanju z visoko ameriško delegacijo v Katarju ta konec tedna. Američane so talibani prav tako zaprosili za nadaljevanje humanitarne pomoči in "boljše" diplomatske odnose.
Kot je v soboto sporočil Mutaki, so ZDA zaprosili tudi za sprostitev okoli devetih milijard dolarjev afganistanskega premoženja, ki je od padca prejšnje vlade 15. avgusta zamrznjeno. To je v Afganistanu povzročilo veliko pomanjkanje in porast cen osnovnih življenjskih potrebščin in goriva.
Američani so na drugi strani obljubili, da bodo ZDA Afganistanu zagotovile humanitarno pomoč, a obenem talibane opozorili, da jih bodo presojali po dejanjih.
Talibanski zunanji minister je medtem včeraj napovedal še dodatne pogovore in že v torek se bodo sestali tudi z delegacijo EU. Dosedanje pogovore s tujimi predstavniki je označil za pozitivne.
"Želimo si pozitivnih odnosov s celim svetom. Verjamemo v uravnotežene mednarodne odnose. Verjamemo, da bi uravnotežen odnos lahko rešil Afganistan pred nestabilnostjo," je včeraj v Dohi izjavil Mutaki.
Preostali svet na drugi strani ostaja previden glede odnosov s talibani. Washington poudarja, da se sicer pogovarjajo s talibani iz praktičnih razlogov, da pa to ne pomeni, da ZDA priznavajo njihovo vladavino. Podobno stališče imajo tudi evropske države.
A ker Afganistan drvi v humanitarno katastrofo, države napovedujejo, da bodo vseeno obnovile in okrepile humanitarno pomoč. Med drugim so se o tem včeraj pogovarjali tudi ministri članic EU za mednarodno razvojno sodelovanje. Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan se je ob tem zavzel, da je treba še pred začetkom zime v največji možni meri pomagati ljudem v Afganistanu in tistim, ki so od tam zbežali v bližnje države. Ob tem se je zavzel za usklajeno delovanje EU in ZN, so sporočili z MZZ.
K nadaljnji humanitarni pomoči je države včeraj pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki pa je talibane močno kritiziral tudi zaradi, kot je dejal, prelomljenih obljub glede pravic žensk in deklic. Pozval jih je, naj spoštujejo lastne zaveze in izpolnjujejo obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Zatrdil pa je tudi, da ZN ne bodo "obupali" glede tega vprašanja. Opozoril je tudi, da je od žensk močno odvisno tudi afganistansko gospodarstvo in brez njihovega sodelovanja si ne gospodarstvo ne družba ne bosta opomogla.
Kar 80 odstotkov afganistanskega gospodarstva poteka na neformalen način in vloga žensk pri tem je ključna, je še poudaril Guterres. Njihova odstranitev iz javnega življenja bi bila zato pogubna, je prepričan. "Moramo najti načine, kako bi gospodarstvo ponovno zadihalo. To se da storiti tudi brez kršenja mednarodnega prava in načel," je dejal generalni sekretar ZN.