Na "krvavo nedeljo" 30. januarja 1970 je v severnoirskem Londonderryju pod streli britanskih vojakov umrlo 13 katoliških protestnikov. Še eden je umrl več mesecev kasneje. To je bil uvod v radikalno zaostritev spora med protestanti in katoliki na Severnem Irskem. 13 huje ranjenim na krvavo nedeljo naj bi sedaj prav tako ponudili odškodnine v višini po 50.000 funtov.
Do ponudbe prihaja po več mesecih pogovorov glede višine odškodnin, ki so potekali med odvetniki žrtev in njihovih svojcev na eni ter odvetniki obrambnega ministrstva na drugi strani. Iz odvetniške družbe Madden in Finucane, ki zastopa več svojcev žrtev omenjenega streljanja, so sporočili, da se pogovori o višini odškodnin nadaljujejo ter da je njihova vsebina zaupna.
Potek in odgovornost za "krvavo nedeljo" je bil sicer vseskozi sporen. Šele lani je preiskava, ki jo je naročila vlada v Londonu, ugotovila, da je bila vojska tista, ki je prva in brez povoda streljala na neoborožene demonstrante. Svojcem žrtev se je opravičil tudi britanski premier David Cameron.
Svojcem žrtev »krvave nedelje« ponudili po 50.000 funtov odškodnine
Družinam 13 ljudi, ki so jih britanski vojaki na Severnem Irskem ubili na "krvavo nedeljo" leta 1972, so bile ponujene odškodnine v višini 50.000 funtov (58.000 evrov), se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izvedelo včeraj. Gre za del paketa odškodnin britanskega ministrstva za obrambo, ki je skupaj vreden približno 1,3 milijona funtov.