Stoltenbergu je za arbitražo malo mar, vedeti hoče, koliko denarja bo Slovenija dala za obrambo

"To ni vprašanje za Nato in o tem nisva govorila. Sam se ne bom spuščal v vsebino tega vprašanja," je Stoltenberg odgovoril na novinarsko vprašanje, ali sta s Pahorjem govorila tudi o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Na splošno je odgovoril, da se v zavezništvu osredotočajo, kako lahko pomagajo zmanjšati kakršne koli napetosti na Zahodnem Balkanu, v vprašanje arbitraže pa se ne bodo spuščali.

Predsednik Pahor je dejal, da z generalnim sekretarjem ni želel govoriti o arbitraži, pri čemer mu je pritrdil, da to ni vprašanje za Nato.

Ob tem je dejal, da si ne more predstavljati, da bi katera koli država uporabila silo za uresničitev razsodbe ali proti njeni uveljavitvi. "Kristalno jasno mora biti, da je naloga diplomacije in politike na obeh straneh ob pomoči Evropske komisije, ne Nata, da se poišče dobra pot za uresničitev arbitražne sodbe," je poudaril Pahor.

Pahor je izrazil upanje, da je njegovo srečanje s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in šefom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v ponedeljek v Bruslju prineslo "dobre rezultate" o vlogi EU pri implementaciji arbitražne razsodbe.

Po novinarski konferenci s Stoltenbergom pa je Pahor za slovenske dopisnike v Bruslju še dejal, da je z izidom pogovorov s Tuskom in Junckerjem "še kar zadovoljen", da sicer "ni zadovoljen v celoti, a nikakor tudi ne razočaran".

Izpostavil je, da je bil pogovor z Junckerjem zelo zahteven in nikakor ne protokolaren, temveč zelo vsebinski in tudi strasten.

Kot je bila v letih 2008 in 2009 dolga pot do mirne rešitve spora o meji, je tudi zdaj pričakovati dolgo pot do uveljavitve arbitražne sodbe, je dejal predsednik ter ocenil, da so bili v ponedeljek v pogovoru s Tuskom in zlasti Junckerjem storjeni koraki naprej, čeprav morda manjši, kot bi si želeli.

Je pa med letom 2009 in zdaj po Pahorjevih besedah ena pomembna razlika: če je v letu 2009 vsaka stran imela nekaj argumentov v svoj prid, ima zdaj Slovenija v rokah odločbo o meji, Hrvaška pa nima nič drugega razen pravne obveze, da to odločbo spoštuje.

Izrecno je Pahor v minulih dveh dneh večkrat izpostavil, da je spor o meji rešen, da obstaja arbitražna odločba in da gre zgolj še za vprašanje načina uveljavitve te odločbe.

Za Slovenijo je po Pahorjevih besedah zelo pomembno, da ne izgubi podpore mednarodne skupnosti glede dejstva, da je meja določena, kar bo dosegla tako, da se bo izogibala incidentom, da bo pri svojem ravnanju dosledna in da bo uporabljala pravne poti za dosego cilja - uresničitve arbitražne odločbe.

Kot zelo pomembno Pahor izpostavlja, da je v ponedeljek sogovornike znova spomnil, da Hrvaška ne krši zgolj arbitražnega sporazuma, temveč neposredno krši tudi pristopno pogodbo, in da je mogoče na osnovi obstoječih pravnih okvirov proti njej vložiti tožbo, če ne bi bilo prej sporazumne uveljavitve meje.

Predsednik je tudi včeraj izpostavil, da je Junckerju položil na dušo, naj ne odlaša z ukrepanjem, saj morda prvi poskus ne bo obrodil sadov ter bosta potrebna še drugi in tretji.

Pahor je komentiral tudi Junckerjeve besede, da to vprašanje sploh nikogar ne zanima. Dejal je, da jih je razumel kot potezo za znižanje njegovih visokih pričakovanj pred njunim pogovorom. "Zato pa sva imela toliko več možnosti po tem, da sva lahko brez dlake na jeziku spregovorila o tudi največjih dilemah in podrobnostih glede uveljavitve," je še dodal.

To, da je Juncker na novinarski konferenci uporabljal besedo "mediacija", pa je Pahor komentiral z besedami, da ni mogoče misliti, da obstaja kakšna srednja pot med hrvaškimi stališči, ki zavračajo arbitražno odločbo, in slovenskim stališčem, da jo je treba v celoti spoštovati.

"Te srednje poti ni, edina pot je popolna uveljavitev arbitražnega sporazuma. Do tega, kako in kdaj se bo to zgodilo, pa mora priti z dialogom in sporazumno," je sklenil predsednik.