Revija Reporter
Svet

Steve Bannon in njegova desna revolucija: Merklovo ima za nevarno prasico, v Vatikanu pa želi postaviti novega papeža

A. Ž.

3. nov. 2018 6:00 Osveženo: 10:10 / 03. 11. 2018

Deli na:

Steve Bannon se sprehaja po Rimu.

Reuters

Nekdanji Trumpov glavni svetovalec Steve Bannon načrtuje desno revolucijo, ki bi zatresla Evropo, a kot piše nemški tednik Spiegel, mu ne gre vse kot po maslu. Novinar omenjenega tednika je Bannona, ki ga je spremljal nekaj tednov, opisal z besedami, da veliko govori in napoveduje, a malo od tega uresniči. Je kot potujoči trgovec, ki od vrat do vrat prodaja svoje ideje in upa, da se bodo mogoče prijele.

Bannon menda skupaj spi samo dve, tri ure. Nato ga prešine ideja in ga spravi pokonci. Ne pije alkohola, samo vodo, kavo in Red Bull. Stalno ga obkrožajo knjige. Kot pravi, je branje in premišljevanje del njegove rutine, rutina pa mu pomaga, da ne znori.

Bere knjige o Adolfu Hitlerju (fascinira ga to, da se je človek iz obrobja, kot je bil on, povzpel na oblast v Nemčiji), drugi svetovni vojni, zgodovini Katoliške cerkve, navdušujejo ga osebnosti, kot so Džingiskan, Napoleon ali Lord Nelson.

V pogovoru skače iz ene teme na drugo. Od politike do filozofije, kjer ga zadnje čase navdušuje Nemec Martin Heidegger s svojim vprašanjem biti. »Kaj nas loči od živali in kamnov?  Kaj pomeni biti človek? Kako daleč naj gre digitalni razvoj?« začne filozofirati Bannon.

Mediji Bannona opisujejo kot kombinacijo Mefista, nihilista in lopova, pa tudi sam obožuje, če ga imajo za nekakšnega jeznega gverilca, ki napada establišment. Zelo je zadovoljen, ker so njegovi načrti povezovanja populističnih strank pred evropskimi volitvami v Evropi povzročili paniko in strah.

A njegovi načrti o povezovanju populističnih strank, ki bi enotno nastopile na evropskih volitvah maja prihodnje leto, se ne uresničujejo tako, kot je še pred kratkim napovedoval. Marine Le Pen je proti njegovemu vmešavanju in zatrjuje, da lahko samo Evropejci rešijo Evropo. Bannon se je srečal s Francozinjo. Na srečanju sta dosegla dogovor, da se ne bo vmešaval v evropske volitve, ampak populistom samo nudil tehnično podporo.

Ko je pred tedni Bannon Bloombergu napovedal, da bo imel v Evropi turnejo po nekaj državah, se to ni uresničilo. Na koncu je samo govoril na kongresu italijanske stranke Bratje Italije (na kongresu je trdil, da bodo elite, če se bodo obdržale na oblasti v Londonu, Parizi, New Yorku in Silicijevi dolini, v nekaj letih dokončno uničile človeško raso) ter v Pragi obiskal češkega predsednika Miloša Zemana, v Budimpešti pa ljudi, tesno povezane z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

»V vzhodni Evropi sprejemajo Bannona, kot da bi bil božji odposlanec na Zemlji,« pravi vplivni član AfD Petr Bystron. Ravno ko je končal obisk v vzhodni Evropi in se vrnil v Rim, je v Nemčiji namesto varovanca Merklove Volkerja Kauderja vodja poslancev CDU/CSU postal Raplh Brinkhaus. To je Bannona razveselilo. »Smo na pravi strani zgodovine,« pravi.

»Merklova in njena tolpa hočeta zavestno uničiti Nemčijo,« je dejal novinarju nemškega tednika Bannon in dodal, da je kanclerka nevarna. Na koncu se je še pridušal: »Ta prasica!«. Bannon podobno kot Trump meni, da je Evropa desetletja izkoriščala ZDA. Vzpon Nemčije po drugi svetovni vojni je bil mogoč samo zaradi podpore ameriških davkoplačevalcev in zato, ker so ameriški vojaki zagotavljali varnost, pri tem pa tvegali lastna življenja, je prepričan.
 
Malce je razočaran, ker v Evropi desničarji za razliko od ZDA želijo prevzeti nadzor nad državo. Evropski desničarji imajo v sebi vkoreninjen statizem. »Salvini hoče dobiti nadzor nad italijansko državo, podobno AfD v Nemčiji in Marine Le Pen v Franciji. Žal pa nihče ne pride z idejo, da bi uničil državo,« pravi Bannon.

A če mu ne bo uspelo na evropskih volitvah, je tukaj že nov projekt – Vatikan. Trikrat poročeni in trikrat ločeni Bannon, čigar najljubši citat je, da je boljše vladati v peklu, kot biti služabnik v nebesih, je prepričan, da so se v Katoliško cerkev kot v vse druge institucije v zadnjih desetletjih infiltrirali levičarji.

Konec septembra je v svoji hiši v ameriški prestolnici Washington, ki ji pravi veleposlaništvo, gostil konservativne katolike, med drugim ameriško televizijsko voditeljico Lauro Ingraham, bankirje, nemško princeso Glorio Thurn in Taxis ter kardinala Gerharda Ludwiga Müllerja.

Müller je nekdanji škof Regensburga in nekdanji perfekt Kongrecijo za doktrino vero. S položaja prefekta ga je odstavil papež Frančišek. Bannon je navdušen nad kardinalom Müllerjem: »Je visoke postave, ima dobro karizmo, pri ljudeh pusti močan vtis ter je telegeničen, skoraj kot Trump. Bil bi fantastičen papež.«