Migrantska kriza, ki je izbruhnila pozno poleti in zgodaj jeseni 2015, ko je nemška kanclerka Angela Merkel s sloganom »wir schaffen das« (sl. zmogli bomo) v Nemčijo spustila več kot milijon migrantov in beguncev, še vedno buri duhove.
Kot piše nemški tednik Focus, v Nemčiji od leta 2015 razpravljajo, ali so begunci obogatitev ali breme, ali bodo rešili ali uničili nemški socialni sistem. Glede tega je nemška družba razklana, razklana pa je tudi vladajoča CDU. Nekateri člani te stranke dvomijo, da bo Nemčija lahko uspešno integrirala toliko migrantov, drugi si tega sploh ne želijo. CDU, ki jo zdaj vodi Annegret Kramp-Karrenbauer, je v začetku februarja organizirala dvodnevno delavnico o begunski oziroma migrantski politiki, ki se je Merklova ni udeležila.
Na delavnici je pri udeležencih pretehtala usmeritev za bolj zaostreno migrantsko politiko: strožji nadzor na zunanjih mejah EU, lažji izgon migrantov iz Nemčije, manjše možnosti pritožb v azilnih postopkih in podobno. Kombinacija humanosti in trdote, temu pravi Kramp-Karrenbauerjeva, ki trdi, da se leto 2015 ne sme več ponoviti in da mora CDU ponuditi rešitve, ki bodo nemško družbo peljale k spravi.
Zelo kritičen do Merklove in njene politike odprtih vrat je bil pred dnevi v intervjuju za nemški časopis Die Welt znani francoski filozof judovskega rodu Alain Finkielkraut. 69-letni Finkielkraut, ki ga je nedavno skupina rumenih jopičev javno obkladala s protijudovskimi žaljivkami, vidi vzroke za naraščanje antisemitizma v Evropi v odločitvi Merklove, da je leta 2015 sprejela več kot milijon migrantov.
Odprtje mej je povzročilo negotovost pri številnih Evropejcih in spodbudilo patološki populizem povsod po Evropi, pravi francoski filozof in poudarja, da Evropa ni poklicana za to, da postane multikulturna družba, ampak mora ščititi Evropejce. Nemci bi se želeli s to politiko (odprtih mej, op. p.) po Finkielkrautovem mnenju odkupiti za nacistično preteklost in postati nekakšno moralno neomadeževano ljudstvo.
Dejansko pa je Nemce pri sprejemanju migrantov gonila mešanica skrajnega moralizma in gospodarskih interesov. Ceno za to povsod po Evropi plačujejo Judje, ti postajajo žrtve novega radikalnega islamizma, ki se hrani z nenadzorovanim priseljevanjem, še poudarja Finkielkraut. Filozof je tudi prepričan, da v Franciji antisemitizem ne korenini v kakšnem novem fašizmu, ampak je posledica vpliva islamizma v družbi. Opozarja še, da so pri tem novem antisemitizmu združili moči radikalna levica in muslimani.
V Die Weltu še ugotavljajo, da je tudi v nemških šolah premalo pozornosti namenjene opozarjanju pred novim oblikam antisemitizma. Antisemitizem v Nemčiji se obravnava le v povezavi s časi Hitlerjeve Nemčije in zdajšnje skrajne desnice, nič pa se ne govori o islamističnem in skrajno levičarskem antisemitizmu
