Nevladna organizacija Amnesty International Slovenija (AIS) je pred dnevi v svojem poročilu našo državo obtožila, da omejuje pravico do dostopa do azila in izvaja prisilna vračanja iskalcev za azil brez ustrezne presoje. Ta obtožba temelji na domnevnih pričevanjih nezakonitih migrantov, ki naj bi jih AIS zbrala junija letos v Veliki Kladuši in Bihaću. Te obtožbe AIS je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic že zavrnil.
Dejstvo je, da število prosilcev za azil (ki so v resnici večinoma zgolj nezakoniti ekonomski migranti oziroma tako imenovani socialni turisti) v Sloveniji v zadnjem času narašča. Po podatkih slovenske policije je bilo tako lani v celotnem letu 1933 nezakonitih prehodov meje, letos pa samo do junija že 3304. Narašča tudi število prošenj za azil – letos jih je bilo do konca maja že 1163.
Slovenija bi bolj kot politiko odprtih vrat potrebovala strožjo azilno politiko.
Glede na to, da evropske države vse bolj zaostrujejo svojo azilno politiko, nemški notranji minister Horst Seehofer pa celo grozi, da bo Nemčija začela na mejah zavračati prosilce za azil, ki so se že registrirali v drugi članici EU, lahko zagovorniki na stežaj odprtih vrat, kot je slovenska Amnesty International, Slovenijo spremenijo v migrantski žep. Prosilci za azil, ki so v glavnem že prej imenovani socialni turisti, bi se nabirali v Sloveniji, naprej proti severu in zahodu pa – tako kot nekoč – zaradi strožje politike naših sosed ne bi mogli več.
Slovenija bi zato bolj kot politiko odprtih vrat potrebovala strožjo azilno politiko. Glede na to, da Slovenijo obkrožajo samo varne države, tudi na naši južni meji (drugače Slovenci ne bi kot turisti odhajali na hrvaško morje), ni razlogov, da Slovenija sprejema prosilce za azil, ki nezakonito prehajajo našo državno mejo.
Poleg tega se Slovenija glede azila ne bi smela preveč ozirati na Amnesty International. Ta organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1961 v Londonu za zagotavljanje pravic političnih zapornikov, je trenutno v svetovnem merilu precej nepomembna.
