Srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Avdullah Hoti sta se včeraj v Bruslju sestala v okviru dialoga za normalizacijo odnosov pod okriljem EU, potem ko sta pred dnevi v Beli hiši podpisala sporazuma o izboljšanju gospodarskih odnosov.
Sporazum Srbije med drugim vključuje zavezo, da bo preselila veleposlaništvo v Izraelu in Tel Aviva v Jeruzalem, kar je v nasprotju s stališčem EU, ki ima svoje veleposlaništvo v Tel Avivu in podpira rešitev na podlagi dveh držav z Jeruzalemom kot skupno prestolnico.
EU pričakuje, da bo Srbija kot kandidatka za članstvo v uniji ravnala v skladu s stališči unije. "V tem kontekstu je kateri koli diplomatski korak, ki postavlja pod vprašaj skupno stališče EU glede Jeruzalema, razlog za resno zaskrbljenost in obžalovanje," je poudaril govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella, Peter Stano.
V odziv na vprašanje, ali sta srbski in kosovski voditelj vedela, kaj podpisujeta, je Stano odvrnil, da je to dobro vprašanje, ki pa ga je treba zastaviti njima. Na spletu te dni odmeva posnetek podpisa dogovora v Beli hiši in nenavadna reakcija Vučića, ko Trump reče, da bo Srbija preselila veleposlaništvo v Jeruzalem.
V Bruslju so tudi izpostavili, da sta strani podpisali vsaka svoj dokument, ter izrazili pričakovanje, da bosta na pogovorih pojasnili, kako bo dogovor v Washingtonu vplival na njune ambicije glede EU in kako lahko sprejete zaveze pomagajo na njuni poti v unijo.
Vučić je sicer včeraj v Bruslju po poročanju srbskih medijev dejal, da je ponosen na sporazum, ki ga je podpisal v Beli hiši, in na dejstvo, da si je Srbija izborila to, da ji ni treba priznati neodvisnega Kosova.
Vučić in Hoti sta pred bruseljskim srečanjem v skupni izjavi potrdila, da je integracija v EU njuna največja prioriteta, in se zavezala k nadaljevanju prizadevanj v okviru dialoga kot ključnega elementa na poti v EU.
S tega vidika so lahko dokumenti, nedavno dogovorjeni v Washingtonu na temelju zavez v okviru dotedanjega dialoga pod okriljem EU, koristen prispevek v prizadevanjih za celovit in pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov, še piše v skupni izjavi, ki jo je objavila evropska zunanja služba.
EU je tako dala vedeti, da je sporazum iz Washingtona zrasel na napredku, doseženem v minulih letih v okviru dialoga pod evropskim okriljem, in posredovala sporočilo, da dialog z EU ostaja ključna platforma za normalizacijo odnosov Kosova in Srbije.
Posebni predstavnik unije za dialog Srbije in Kosova Miroslav Lajčak je ocenil, da sta ta jasna skupna zaveza in razumevanje prioritet bistveni za napredek na njuni poti v unijo.
Včeraj so se pogovarjali o srbskih občinah na severu Kosova, finančnih in premoženjskih vprašanjih, pogrešanih in razseljenih osebah ter gospodarskem sodelovanju.
Lajčak je po koncu srečanja poročal o "popolnem napredku" glede gospodarskega sodelovanja ter vprašanja pogrešanih in razseljenih oseb. Glede srbskih občin in finančnih vprašanj pa je dejal, da so v tej "prvi izmenjavi opredelili naslednje korake" ter da bo naslednje srečanje posvečeno tema temama.
"Naša pogajanja so bila kot običajno intenzivna in ne vselej lahka, a na obeh straneh je kljub bolečim in kompleksnim temam prevladala volja za napredek v pogovorih," je poudaril Lajčak.
Na strokovni ravni se bodo pogovori nadaljevali prihodnji teden, voditelja pa naj bi se znova srečala še ta mesec.
Beograd in Priština sta pogajanja o normalizaciji odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, a so novembra 2018 zastala zaradi uvedbe kosovskih 100-odstotnih carin na srbsko blago in vztrajanja Srbije pri kampanji za umik priznanja Kosova. Potem ko je Hotijeva vlada carine odpravila, sta strani julija dialog obnovili.
