Dodik je v Banjaluki ponovil, da ima Republika srbska pravico do združitve s Srbijo. Za srbsko entiteto v BiH je dejal, da "krščanska republika", ki ima svoje ozemlje, oblast in narod, ki je "zagledan v Srbijo". Vnovično je napovedal, da bo srbski narod v BiH nekega dne odločal o osamosvojitvi Republike srbske, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Ustavno sodišče BiH je ocenilo, da praznovanje 9. januarja kot dneva Republike srbske ni v skladu z ustavo BiH, ker diskriminira pripadnike drugih dveh konstitutivnih narodov v BiH. Kot so pojasnili, oblastem v Banjaluki niso prepovedali proslave dneva svoje entitete, a tega ne more početi 9. januarja.
Za razliko od lanske na včerajšnji proslavi v Banjaluki sicer ni bilo predstavnikov hrvaškega naroda v BiH niti hrvaških diplomatov, ki so akreditirani v BiH. Na neustavni slovesnosti so včeraj bili samo predstavniki vlade Srbije in veleposlanik Rusije, je poročal sarajevski novičarski portal klix.ba.
V Banjaluki je bila kot posebna odposlanka srbskega predsednika Aleksandra Vučića tudi srbska premierka Ana Brnabić, ki je dejala, da "vstopajo v še eno obdobje podpore" srbskem narodu v Republiki srbski. Napovedala je finančno pomoč Srbom tudi v drugih državah, vključno s Hrvaško, je objavila Hina.
Današnjo proslavo so kot neustavno ostro kritizirale številne bošnjaške politične stranke, vključno s Stranko demokratske akcije (SDA), ki je v vladni koaliciji z Dodikovo Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD). Menijo, da praznovanje predstavlja kršitev odločitev ustavnega sodišča, kar pomeni tudi kazensko odgovornost, poročajo sarajevski mediji.
Iz veleposlaništva ZDA v BiH so sporočili, da so odločitve ustavnega sodišča BiH zavezujoče in da jih je treba spoštovati, je poročala regionalna televizija N1.
V Republiki srbski praznujejo 9. januar v spomin na leto 1992, ko so na Palah pri Sarajevu razglasili "srbsko republiko BiH", da bi v skladu s tedanjo politiko srbskega vodstva v Beogradu ohranili BiH v okviru nekdanje Jugoslavije. Med drugim so nasilno preprečili referendum o neodvisnosti BiH, ki so ga načrtovale oblasti v Sarajevu. Preprečevanje referenduma je sprožilo tudi vojno v BiH.
Po razglasitvi srbske republike, ki se je potem preimenovana v Republika srbske, so paravojaške srbske enote ob podpori nekdanje JLA začele prevzemati oblast v krajih BiH z večinskim srbskim prebivalstvom ter preganjati Bošnjake in Hrvate.
V Sarajevu ocenjujejo, da je bila deklaracija o razglasitvi republike srbskega naroda v BiH iz 9. januarja 1992 protiustavno dejanje in uvod v triletno vojno v BiH. Kot posledico srbske deklaracije vidijo genocid v Srebrenici ter številne druge vojne zločine proti nesrbskemu prebivalstvu v BiH.