Revija Reporter
Svet

Srečanje Goloba z novinarjem, ki je bil del zgodovinske izmenjave zapornikov med Zahodom in Rusijo

STA
624

27. sep. 2024 7:04 Osveženo: 7:08 / 27. 9. 2024

Deli na:

Robert Golob in Evan Gershkovich

Vlada RS

Premier Golob je po četrtkovem srečanju z novinarjem časnika Wall Street Journal Evanom Gershkovichem, ki je bil del velike izmenjave zapornikov med Rusijo in ZDA oziroma zahodnimi državami, dejal, da se je Slovenija pri tem postavila na pravo stran - na stran svobode medijev. Premier se je udeležil tudi sprejema s slovensko skupnostjo.

"Danes sem se na sedežu časnika Wall Street Journal srečal z vodstvom medijske hiše in novinarjem Evanom Gershkovichem, ki je bil del zgodovinske izmenjave med Zahodom in Rusijo, v kateri je pomembno vlogo odigrala Slovenija. Gospod Gershkovich se je v svojem, pa tudi v imenu družine in časnika, zahvalil za slovensko vlogo v zgodovinski izmenjavi," je izjavil premier.



"Slovenija se je s sodelovanjem postavila na pravo stran, stran svobode medijev. Vrnitev Evana je bila kot partija šaha, velik dogodek zanj, njegove najbližje, časnik in celoten novinarski poklic," je še dodal.


Premier se je kasneje udeležil še sprejema za slovensko skupnost, ki ga je v slovenski cerkvi Sv. Cirila na Manhattnu pripravilo veleposlaništvo Slovenije v Washingtonu. Sprejema sta se udeležili tudi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor, ki se v New Yorku udeležuje predvsem dogodkov nevladnih skupin ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN.

Pater Martin Krizolog je pozdravil premierja in druge goste ter jim razkazal cerkev, ki v New Yorku deluje že več kot 100 let in je tudi neuradno kulturno in družabno središče newyorških Slovencev in obiskovalcev in Slovenije, še posebej po zaprtju generalnega konzulata.

Veleposlanik Iztok Mirošič je dejal, da je slovensko predsedovanje Varnostnemu svetu ZN opazno tudi v ZDA, s katerimi Slovenija razvija dobre odnose, pri čemer se usmerja v znanost, tehnologijo in inovacije.

Dejal je, da je bilo zaprtje generalnega konzulata v kulturnem in gospodarskem središču sveta pred leti napaka, in izrazil upanje, da bo spet zaživel predvsem zaradi popularizacije slovenske kulture in gospodarstva v ZDA.

Premier Golob ni zavrnil zamisli o odprtju konzulata v New Yorku. Dejal je, da Slovenija krepi zunanjepolitično mrežo in želi biti bolj dejavna v vseh pogledih. "Verjamem, da se bo marsikaj odprlo. Ne le odpiraje konzulatov kar tako ampak s konkretnimi nalogami," je dejal.

Glede udeležbe na zasedanju Generalne skupščine pa je dejal, da toliko laskavih ocen na račun dela slovenske misije pri ZN še ni slišal. "Za razliko od večine zahodnoevropskih držav, ki jih obtožujejo dvojnih standardov, nam vsi od supersil do najmanjših priznavajo, da smo pošteni posredniki, ker imamo vedno iste standarde glede mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in Ustanovne listine ZN".

"Vsi cenijo, da govorimo brez dlake na jeziku in druga zanimiva zgodba, povezana z ZDA, je današnji obisk Evana Gershkovicha, ki ve, da brez Slovenije verjetno danes ne bi bil doma. Tukaj se je Slovenija pokazala kot pošteni posrednik med dvema supersilama. Želeli smo doseči, da se nedolžni osvobodijo in smo bili zelo uspešni," je dejal Golob in to izpostavil kot dokaz, da lahko Slovenija tudi na področju mednarodne politike prispeva svoj delež.

Udeležencem sprejema je še dejal, da so razmere v Sloveniji boljše, kot se morda komu zdi. Omenil je sporazum o plačni reformi v javnem sektorju, ki prinaša višje plače in potrditev proračuna za dve leti brez večjih pretresov. "Največje države, kot sta Nemčija in Francija, v teh razmerah ne zmorejo sestaviti proračuna. Zelo sem ponosen na Slovenijo. Ne le tukaj, ampak tudi doma," je dejal.

Golob bo imel danes govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev 79. zasedanja Generalne skupščine, nato se bo srečal s predsednikom Generalne skupščine Philemonom Yangom, na koncu pa bo vodil še zasedanje Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu, ki ga je zahtevala Alžirija.