Kompleksne sklepe z veliko varovalkami je mogoče s preprostimi besedami povzeti takole: Evropska komisija bo spomladi pripravila poročilo o napredku Srbije in Makedonije pri uresničevanju pogojev za začetek pogajanj, na podlagi katerega bo potem vrh EU še med naslednjim predsedstvom, torej do konca junija prihodnje leto, ocenil, ali bo z njima dejansko začel pogajanja.
"S ciljem morebitne odločitve Evropskega sveta za začetek pristopnih pogajanj z nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo bo Svet na podlagi poročila, ki ga bo Evropska komisija predstavila spomladi 2013, preučil izvajanje reform ... pa tudi korake za spodbujanje dobrih sosedskih odnosov ter za dosego izpogajane in vzajemno sprejemljive rešitve za vprašanje imena pod okriljem ZN," piše v sklepih.
V tem kontekstu bodo članice ocenile poročilo komisije med naslednjim predsedstvom, torej do konca junija prihodnje leto. Če bo ocena pozitivna, bodo voditelji članic komisijo pozvali, naj brez odlašanja predloži predlog za pogajalski okvir z Makedonijo, ki bo ta okvir že začela pripravljati.
Razprava o Makedoniji je bila pri sprejemanju letošnjih širitvenih sklepov najbolj vroča tema. Država je status kandidatke dobila že decembra 2005, a zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena še ni dočakala začetka pristopnih pogajanj, čeprav ga je komisija letos priporočila že četrtič. Evropski komisar za širitev Štefan Füle in skupina članic na čelu z Avstrijo, v kateri je bila tudi Slovenija, so močno pritiskale, naj se pogajanja z Makedonijo začnejo čim prej, a Grčija je odločno vztrajala pri "ne", izrecno omembo datuma je blokirala tudi Bolgarija.
Sklepi o Srbiji, ki je status kandidatke dobila marca in želi prav tako čim prej začeti pristopna pogajanja, so napisani po enakem vzorcu kot sklepi za Makedonijo, izrecni omembi datuma sta nasprotovali predvsem Nemčija in Nizozemska.
"S ciljem morebitne odločitve Evropskega sveta za začetek pristopnih pogajanj s Srbijo bo Svet na podlagi poročila, ki ga bosta spomladi 2013 predstavili Evropska komisija in visoka zunanjepolitična predstavnica EU, preučil napredek pri vseh omenjenih vprašanjih," piše v sklepih.
Članice bodo poročilo ocenile med naslednjim predsedstvom. Če bo ocena pozitivna, bodo voditelji članic unije komisijo pozvali, naj brez odlašanja predloži pogajalski okvir za Srbijo.
Glavni pogoj za naslednji korak Srbije na poti v EU ostaja "vidno in trajno izboljšanje odnosov s Kosovom". Članice so v sklepih pohvalile prizadevanja predsednikov srbske in kosovske vlade Ivice Dačića in Hashima Thacija, ki sta imela od oktobra v Bruslju že tri kroge dialoga za normalizacijo odnosov. Pri tem so pozdravile napredek, a obenem izrazile pričakovanje, da bosta strani nadaljevali in pospešili prizadevanja za izboljšanje vseh vidikov njunih odnosov.
Enakemu vzorcu sledi tudi besedilo o začetku pogajanj o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju med Kosovom in EU: poročilo komisije spomladi 2013, na njegovi podlagi odločitev vrha v juniju. Sklenitev tega sporazuma sicer velja za vstopnico na nepovratno pot v EU.
Članice so sprejele tudi sklepe o Hrvaški, v katerih so potrdile cilj, da slovenska soseda postane članica unije 1. julija prihodnje leto, kar pa je seveda odvisno od tega, ali bodo postopki ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v vseh članicah uspešno končani. Komisija bo o pripravljenosti Hrvaške na članstvo predvidoma zadnjič poročala spomladi.
Ob tem so pozdravile njen napredek, a opozorile, da se mora še bolj osredotočiti na deset ključnih nalog, ki jih je izpostavila komisija, predvsem na področju konkurence in pravosodja.
Pri tem so izpostavili pomen pozornega spremljanja izpolnjevanja vseh zavez, ki jih je Hrvaška sprejela med pristopnimi pogajanji, vključno s tistimi, ki jih mora izpolniti pred pristopom.
Prav tako so članice Hrvaško spomnile na zavezo, da dvostranska vprašanja ne smejo zavirati pristopnega procesa kandidatk, in izpostavile pričakovanje, da bo še naprej igrala dejavno vlogo pri regionalnem sodelovanju na Zahodnem Balkanu.
Članice so na pobudo Slovenije Hrvaško tudi spomnile na pomen dobrih sosedskih odnosov in izvajanja zavezujočih mednarodnih sporazumov ter jo spodbudile, naj še naprej rešuje vsa odprta dvostranska in regionalna vprašanja, vključno z vprašanji nasledstva, na temelju doslej doseženega napredka.
Slovenija zaradi ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe po navedbah nekaterih virov pri EU ni pod nikakršnim pritiskom članic unije, temveč nekatere članice celo menijo, da je šla unija s Hrvaško naprej prehitro.
Poleg omenjenih držav so v čakalnici na vstop v EU še Turčija, ki je od junija 2010 v zastoju, Islandija, ki počasi napreduje, Črna gora, ki bo prihodnje leto odprla prva pogajalska poglavja, Albanija, ki je dobila pogoje za pridobitev statusa kandidatke, ter BiH, ki je poleg Kosova na repu kolone.
Članice EU vsak december sprejmejo sklepe o širitvi, in sicer na podlagi širitvenega svežnja, ki ga jeseni predstavi Evropska komisija.