Prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, največji tovrstni na svetu, lahko obema stranema prinese številne ugodnosti, je na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) v Sloveniji izpostavila višja predstavnica za trgovino misije ZDA pri EU Elena Bryan. Kot je poudarila, je Bruselj v Evropi kot neke vrste mehurček, tako kot je Washington v ZDA. "Ni le osvežujoče, ampak tudi pomembno potovati ven iz teh mest in govoriti z deležniki," je dejala o razpravi o TTIP.
Bryanova je tudi danes spomnila, da imata EU in ZDA največjo medsebojno trgovinsko menjavo na svetu, saj čez Atlantik vsak dan potuje za dve milijardi evrov blaga in storitev. Medsebojne investicije so vredne nekaj manj kot 2900 milijard evrov. Obe gospodarstvi skupaj predstavljata okoli 50 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in 30 odstotkov globalne trgovine.
Potencialni učinki prostotrgovinskega sporazuma so po njenem zelo široki. ZDA si na primer prizadevajo za popolno odpravo uvoznih dajatev, ki sedaj v povprečju sicer res znašajo le tri odstotke, a je to glede na obseg medsebojne menjave ogromna vsota. Prav tako je cilj odpraviti necarinske ovire ter uskladiti regulacijo na obeh straneh Atlantskega oceana.
Trenutno za prodajo na evropskem in ameriškem trgu podjetje potrebuje dve licenci in postopke plača dvakrat. "Za velika podjetja je to mogoče neprijetno, ampak to lahko naredijo. Za mala in srednje velika podjetja pa je to ogromno breme," je izpostavila Bryanova enega od možnih konkretnih ugodnih učinkov uspešno sklenjenega TTIP.
Da lahko sporazum prinese številne ugodnosti, je menila tudi nemška veleposlanica v Sloveniji Anna Elisabeth Prinz. Po njenem bo največji dosežek sporazuma zmanjšanje birokratskih bremen, ob čemer pa bo nujno ohraniti visoke standarde, ki veljajo tako v EU kot v ZDA.
Kot je poudarila Prinzeva, je cilj pogajanj odprava diskriminacije, da ne bo nekdo izpadel iz konkurence le zato, ker prihaja iz Francije ali Slovenije. Kot pomembno pa je izpostavila tudi regulacijo na področjih, ki bodo ključna v prihodnje, kot sta elektromobilnost in nanotehnologija. Kot je še dodala veleposlanica, želi nemška kanclerka Angela Merkel pogajanja zaključiti prihodnje leto.
Med bolj problematičnimi področji pogajanj sta sicer sogovornici izpostavili področje kmetijstva in javnih naročil, zelo pomembna je razprava o zaščiti investicij. Bryanova je znova izpostavila, da javna naročila na področju obrambe niso del pogajanj znotraj TTIP, Prineva pa je dodala, da so izključene tudi dobrine, ki so smatrane kot javne, kot so na primer vodni viri.
Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je sicer v razpravi izpostavila vprašanje transparentnosti. "Vse se dogaja za zaprtimi vrati," je opozorila v zvezi s pogajanji in dodala, da ne želi, da se ponovi negativna izkušnja z mednarodnim sporazumom Acta, ki ga je Evropski parlament zavrnil. Izpostavila je pomanjkanje zaupanja državljanov v evropske institucije in pozvala pogajalce, naj čim prej javno predstavijo glavne točke sporazuma.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin pa je izpostavila, da komisija skuša spodbuditi razpravo o TTIP v Sloveniji in da želi slišati pomisleke in predloge deležnikov. Je pa poudarila, da je razprava zaenkrat v vseh državah članicah precej skromna. Glede pozivov k transparentnosti pa je opozorila, da vendarle gre za pogajanja, pri katerih je potrebna tudi določena mera zaupnosti.
Udeleženci poslovnega zajtrka so sicer ob koncu razprave glasovali o tem, ali zaupajo v uspeh pogajanj o TTIP. Da bodo pogajanja uspešno zaključena, jih verjame 71 odstotkov, medtem ko je nezaupanje izrazilo 29 odstotkov navzočih.