"Odločitev Evropskega parlamenta jemljem na znanje, v duhu spoštovanja demokracije," se je odzvala Goulardova po Twitterju. Ob tem se je zahvalila za zaupanje francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, novoizvoljeni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in vsem poslancem, ki so glasovali zanjo.
Po dodatnem zaslišanju, na katerem se je morala Francozinja znova braniti pred očitki z vseh strani glede njene integritete in velikosti resorja, koordinatorji pristojnih odborov niso zbrali dvotretjinske večine, potrebne za njeno potrditev. Zato so v skladu s pravilnikom nato v odborih o kandidatki glasovali z navadno večino in jo prav tako zavrnili.
Končno besedo ima sicer konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in vodje političnih skupin, a malo verjetno je, da bi lahko šlo vodstvo parlamenta proti takšni večini v pristojnih odborih. Padec Goulardove močno zaplete nadaljnji proces potrjevanja komisije von der Leynove. Odziva iz njene tranzicijske ekipe za zdaj ni.
Predsednica odbora za industrijo Adina-Ioana Valean iz vrst EPP je po glasovanju povedala, da izid zrcali razmišljanje članov odborov, predsednica odbora za notranji trg Petra De Sutter iz vrst zelenih pa je izpostavila, da ima zadnjo besedo sicer konferenca predsednikov, a da bo skoraj zagotovo treba počakati na novega kandidata iz Francije.
Francozinja je bila sporna od začetka, vendar so bruseljski viri ocenjevali, da je kot Macronova kandidatka "prevelika, da bi lahko padla". Sporna je bila osebno z etičnega vidika, sporen pa je bil tudi njen resor. Še v noči pred predstavitvijo ekipe von der Leynove so potekala burna pogajanja o tem, kako obsežen naj bo. Vsekakor je njen padec močna parlamentarna klofuta Macronu.
Parlament je tako doslej terjal tri žrtve. Že pred zaslišanji so evropski poslanci zaradi navzkrižja interesov dokončno zavrnili Madžara Laszla Trocsanyija in Romunko Rovano Plumb. Nova kandidata uradno še nista imenovana, tako tudi niso znane podrobnosti glede njunih zaslišanj. Na zaslišanju pa je padla še Francozinja.
Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu.
Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.
Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.
Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.
Pred petimi leti pa izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarka kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.