"Zaradi samovoljnega vmešavanja politike ne moremo zagotavljati varnosti svojega dela in sodelavcev na Madžarskem," je dejal predsednik Soroseve OSF (Open Society Foundation) Patrick Gaspard in dodal, da je odločitev neposredno povezana z načrti madžarske desno-konzervativne vlade o sprejemu svežnja zakonov, znanega pod oznako Stop-Soros, katerega cilj je prepoved delovanja nevladnih organizacij, ki skrbijo za begunce in migrante.
Gaspard Madžarski očita, da "na za Evropsko unijo neprimeren način" ne le narobe predstavlja delo fundacije, ampak tudi da "zatira civilno družbo s ciljem, da pridobi nove politične točke". Gaspard ocenjuje, da je sveženj zakonodaje Stop-Soros le zadnji korak v tej smeri. "Madžarska vlada je v preteklih letih porabila več kot 100 milijonov evrov javnih sredstev, da bi širila laži o fundaciji," so zapisali pri fundaciji in dodali, da v ta sklop sodijo tudi plakati, ki spominjajo na antisemitsko propagando v drugi svetovni vojni, in izvedba anket, v katerih so napadali ustanovitelja OSF Georgea Sorosa.
Umik fundacije iz Madžarske bo velik udarec za okrog 100 sodelavcev OSF v Budimpešti, saj je 60 odstotkov zaposlenih Madžarov, mnogi med njimi pa v fundaciji delajo že več kot desetletje.
Soros, rojen Madžar, ki je preživel grozote holokavsta, je svojo prvo fundacijo ustanovil leta 1984, da bi z njo podprl demokratične procese v Evropi. Mediji pa vedno znova opozarjajo tudi, da je bil zdajšnji madžarski premier in nekdanji disident štipendist omenjene fundacije.
Zdaj Orban obtožuje Sorosa, da namerava spremeniti družbeno strukturo Evrope s podporo množičnemu prihodu prebežnikov in s tem opravičuje pripravo nove zakonodaje. Po drugi strani pa naj bi bila Soroseva organizacija tarča kritike madžarske vlade tudi zato, ker naj bi s podporo civilni družbi v številnih državah, tudi v Srbiji, Gruziji in Ukrajini, pomagala pri rušenju avtoritativnih vlad.