Sodišče Trumpu začasno prekrižalo načrte o gradnji zidu na meji z Mehiko

Trumpu ameriški kongres, v katerem imajo demokrati v spodnjem domu večino, ni odobril denarja za gradnjo zidu. Ameriški predsednik je zato razglasil izredne razmere na meji, da bi lahko tako denar dobil iz drugih proračunskih virov.

A kakšnih 20 ameriških zveznih držav, tudi utrdbi demokratov New York in Kalifornija, Ameriška unija za državljanske svoboščine, okoljske skupine in obmejne skupnosti so se zoper to odločitev pritožile na sodišče. Razglasitev izrednih razmer po njihovem prepričanju ni v skladu z ustavo.

Sodnik Gilliam je v petek odločil, da ameriška vlada do končne odločitve ne sme graditi mejne pregrade s sredstvi obrambnega ministrstva. Ta so bila sicer odvzeta proračunu za boj proti narkotikom, luknjo v slednjem pa so pokrili tudi z milijardo dolarjev, odvzetih iz sredstev za vojaško osebje.

Gre za začasno prepoved, ki izhaja iz sodnikove presoje, da bodo tožniki verjetno uspeli dokazati, da je Trumpova administracija presegla svoja pooblastila in da bi v primeru izvrševanja odločitve nastala nepopravljiva škoda, dodaja AFP.

Gilliam je v svoji odločitvi poudaril, da "absolutni" nadzor kongresa nad izdatki zvezne vlade, "tudi kadar takšen nadzor morda frustrira izvršilno vejo oblasti zaradi pobud, ki jih ocenjuje kot pomembne", ni napaka v ustavnem sistemu ZDA. "Gre za del tega sistema, in sicer za ključen del."

V nevladni organizaciji Sierra Club so odločitev sodišča pozdravili. "Videli smo škodo, ki jo vse daljši mejni zid povzroča skupnosti in okolju že desetletja," je poudarila odvetnica skupne Gloria Smith. "Zidovi razdvajajo soseske, krepijo nevarne poplave, uničujejo zemljo in življenje v divjini ter tratijo vire, ki bi morali biti namesto tega uporabljeni za infrastrukturo, ki jo te skupnosti resnično potrebujejo," je menila.

Trump je obljubo o gradnji zidu na meji ZDA z Mehiko, ki naj bi ustavil migrante iz Latinske Amerike, postavil v središče svoje predsedniške kampanje leta 2016. Takrat je sicer trdil, da bo gradnjo zidu plačala Mehika, nato pa obrnil ploščo in za sredstva prosil kongres. Spor zaradi tega denarja je povzročil rekordno 35-dnevno blokado financiranja ameriške zvezne vlade.