Ministri so v okviru dvodnevnega zasedanja pregledali napredek pri uresničevanju odločitev in zavez, ki so jih države dale na julijskem vrhu zveze Nato v Varšavi glede krepitve odvračalne in obrambne drže. Posvetili so se predvsem načrtom vzpostavljanja okrepljene prednje prisotnosti na vzhodnih mejah zavezništva, ki so pomembni tudi za Slovenijo.
Slovenija je v Varšavi izrazila načelno pripravljenost za sodelovanje, na tokratnem zasedanju pa smo potrdili našo pripravljenost za prispevek, je ob koncu zasedanja včeraj dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak.
V razpravi, ki je bila na dnevnem redu prvi dan zasedanja, v sredo, je bilo govora o napotitvi štirih bataljonov v tri baltske države in na Poljsko. Številne članice Nata so na zasedanju potrdile svoje prispevke v omenjene štiri bataljone, je v sredo sporočil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Slovenija naj bi napotila vod v bataljon v Latvijo, ki mu bo poveljevala Kanada. V tem bataljonu bodo ob gostiteljici Latviji in Sloveniji sodelovale še Albanija, Poljska in Italija.
Na podlagi posvetovanj s Kanado in drugimi sodelujočimi zaveznicami ter ob upoštevanju razpoložljivih virov in drugih mednarodnih obveznosti Slovenske vojske (SV) je od maja prihodnje leto predvideno sodelovanje do petdesetih pripadnikov SV, so sporočili z ministrstva za obrambo.
Bizjak se je ob robu zasedanja udeležil tudi srečanja ministrov in predstavnikov držav, ki bodo sodelovale v okviru kanadskega bataljona. Strinjali so se, da je v postopku ustanavljanja te zmogljivosti, kot tudi pri usklajevanju, potrebno privabiti še nekatere druge države in doreči še vse nejasnosti, ki jih je po besedah Bizjaka še kar nekaj.
Med drugim bo treba ugotoviti, kakšen bo status operacije, treba bo določiti prenos pooblastil in razjasniti vprašanja glede namestitve sil, je pojasnil državni sekretar.
V okviru sredine delovne večerje so ministri govorili o aktivnostih zavezništva na jugu. Zaveznice so ob tem potrdile začetek pomorske operacije Varuh morja v Sredozemlju, ki bo nudila podporo operaciji EU Sophia, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Namen operacije je vzpostavitev varnostne situacije v Sredozemlju.
Natove ladje in letala bodo v dveh tednih v osrednjem Sredozemlju, kjer bodo pripravljeni nuditi obveščevalno in logistično podporo, je včeraj dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Pri tem se omenja tudi sodelovanje večnamenske ladje Triglav v eni od obeh operacij. V kateri operaciji bi ladja lahko sodelovala, je še stvar dogovora, tudi glede na zmožnosti ladje. Cilj Slovenije je pomagati pri izboljšanju varnostne situacije in urejanju migrantskega toka čez Sredozemlje, je poudaril Bizjak.
Ladja je sedaj v fazi priprav. V načrtu je, da bi bila septembra prihodnje leto pripravljena na naslednjo možno operacijo, so pojasnili v slovenski misiji pri Natu.
Pomorska operacija Sophia je uperjena proti tihotapcem ljudi, z razširitvijo mandata pa njene naloge obsegajo tudi usposabljanje libijske obalne straže in uveljavljanje embarga ZN na orožje pred obalo Libije.
Ministrom se je v razpravi včeraj pridružila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je naznanila, da je EU začela uriti libijsko obalno stražo.
"Danes začenjamo uriti libijsko obalno stražo v okviru operacije Sophia, kar je zelo pomemben korak," je dejala ob prihodu na zasedanje. "Mislim, da bo sodelovanje z Natom tudi v tem oziru pomembno in ga zelo pozdravljamo," je dodala.
Pogovori o Natovi podpori operaciji Sophia sodijo v okvir širše razprave o krepitvi sodelovanja med zavezništvom in EU, kar je bilo potrjeno tudi na vrhu v Varšavi.
Ministri so ob tem poudarili, da je zaradi varnostne situacije potrebno krepiti "obrambno dimenzijo EU" in da mora EU prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost. Pri tem je treba upoštevati komplementarnost in to, da ne pride do podvajanja med Natom in EU.
Obrambni ministri so v okviru zasedanja govorili tudi o Rusiji. Strateški poveljnik za Evropo (SACEUR) Curtis M. Scaparrotti jih je seznanil s podrobnostmi zadnjih ruskih vojaških aktivnosti na vzhodnih mejah zavezništva. Ministri so se strinjali, da je treba nadaljevati razprave o zmanjšanju tveganj in transparentnosti do Rusije, saj zaostrovanje odnosov ne koristi nikomur.