Skrajna desnica na volitvah na Saškem in v Brandenburgu upa na svoj največji uspeh

Javno mnenje je v tednih pred volitvami kazalo, da se AfD v obeh deželah krepi in da bo morda na volitvah celo premagala tamkajšnji vladajoči stranki, Krščansko demokratsko unijo (CDU) z ministrskim predsednikom Michaelom Kretschmerjem na Saškem in socialdemokrate (SPD) z ministrskim predsednikom Dietmarjem Woidkejem v Brandenburgu.

Anketa, ki jo je v torek objavil dnevnik Bild, je nato, tako kot tudi nekatere druge v zadnjih dneh, pokazala na nekolikšen upad podpore AfD, a je ta stranka še vedno precej izenačena oz. blizu vladajočima strankama v obeh deželah.

Glede na anketo inštituta Insa imata v Brandenburgu tako AfD kot SPD 21 odstotkov podpore. Na Saškem pa ima CDU s štirimi odstotnimi točkami prednost pred AfD. CDU bi po tej anketi v nedeljo pobrala 29 odstotkov, AfD pa 25 odstotkov glasov, povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Podpora preostalim strankam v obeh deželah medtem nakazuje precejšnje težave pri oblikovanju tamkajšnjih vlad.

V Brandenburgu je na primer CDU podpora upadla na 17 odstotkov. Stranka Levica in Zeleni bi tam pobrali 15 oz. 14 odstotkov glasov. Takšen izid volitev bi pomenil, da SPD in Levica, ki trenutno skupaj vladata tej deželi, ki obkroža prestolnico Berlin, ne bi mogli več oblikovati vladne koalicije.

Na Saškem, ki je s prestolnico Dresden na čelu ključna ekonomska sila na vzhodu Nemčije, bi SPD zbral poraznih osem odstotkov glasov, Levica in Zeleni pa 15 oz. 11 odstotkov. To pomeni, da tudi na Saškem aktualno vladajoči stranki, CDU in SPD, ne bi več mogli oblikovati vlade.

Nobena stranka za zdaj ni pripravljena sodelovati z AfD, tudi če bi ta zmagala.

Tako rezultat SPD kot CDU bo močno vplival tudi na zvezno politiko. Velika vladna črno-rdeča koalicija pod vodstvom kanclerke Angele Merkel je namreč že sedaj precej šibka, nov uspeh skrajnih desničarjev pa bi ji zadal dodaten udarec.

CDU, ki ji podpora tako na zvezni kot deželni ravni upada vse od parlamentarnih volitev leta 2017, bi se posledično lahko obrnila bolj na desno, pri čemer bi lahko na plan znova privršali dvomi v izbranko Merklove za naslednico na kanclerskem stolčku, predsednico CDU in obrambno ministrico Annegret Kramp-Karrenbauer, ki jo je že tako obremenjuje niz spodrsljajev.

V SPD, ki tudi na zvezni ravni trenutno uživa zgolj 14- ali 15-odstotno podporo, pa bi se lahko okrepili pozivi h končanju koalicije s krščanskimi demokrati. Dejstvo je med drugim, da bo SPD konec leta volila novega predsednika in prav v nedeljo se bo končalo zbiranje kandidatur za ta položaj.

Propad aktualne koalicije Berlinu bi lahko prinesel predčasen konec ere Merklove, ki je v vsakem primeru napovedala odhod iz politike ob koncu sedanjega mandata leta 2021, in vodil v oblikovanje nove, šibke vlade ali pa morda celo v predčasne parlamentarne volitve.

Alternativa za Nemčijo je leta 2013 nastala kot evroskeptična stranka, a se je nato obrnila globoko na desno. Begunsko krizo leta 2015 je izkoristila za promocijo svojega proti islamu in proti tujcem uperjenega programa, ki na drugi strani poudarja družinske vrednote.

Odtlej se ji je uspelo prebiti v parlamente 16 nemških dežel in v bundestag, pa tudi v Evropski parlament, spominja francoska tiskovna agencija AFP.

Njeno priljubljenost na Saškem in v Brandenburgu gre verjetno pripisati predvsem dejstvu, da se tamkajšnji volivci tako kot večina preostalih Nemcev na nekdaj komunističnem vzhodu počutijo kot drugorazredni državljani.

Po besedah analitika s Tehnične univerze v Dresdnu Hansa Vorländerja skuša AfD izkoristiti občutek, ki ga delijo številni vzhodnjaki, to je, da vnovična združitev Nemčije, ki je sledila padcu Berlinskega zidu pred 30 leti, ni izpolnila obljub, ki so bile dane tedaj.

Kot je komentiral nekdanji brandenburški premier Matthias Platzeck, so številni, ki so preživeli gospodarski propad po letu 1990, finančno krizo leta 2008 in begunsko krizo leta 2015 izgubili zaupanje v državo.

Vzhodni Nemci so v gospodarskem smislu izkusili sovražni prevzem, pa je orisal psiholog z univerze Magdeburg-Stendal Thomas Kliche. In dodal, da vsako leto na tisoče zdravnikov in učitelje migrira na zahod države, kjer zaslužijo več.

Vzhodna Nemčija je poleg tega dom najbolj skrajnih vodij AfD. Med njimi sta na primer Björn Höcke, eden od vodij stranke v Turingiji, ki je med drugim memorial holokavstu v Berlinu označil za "spomenik sramoti", ter šef AfD v Brandenburgu Andreas Kalbitz, ki svojo stranko označuje za projekt svobode.

Po nedeljskih bodo 27. oktobra volitve še v eni vzhodni deželi, Turingiji, in tam se obeta podobna zgodba. AfD v tej deželi že sedaj vodi kampanjo za "množične deportacije".

Sicer pa nemška tiskovna agencija dpa v zvezi z volitvami to nedeljo izpostavlja tudi na velik napredek, ki se obeta Zelenim. Stranka, ki je bila doslej na vzhodu precej šibkejša kot na zahodu, bi glede na ankete lahko prvič zbrala dvomestno podporo. Saška in Brandenburg sta deželi rjavega premoga in opustitev tega energetskega vira je za tamkajšnje volivce pomembna tema.