Od velike širitve leta 2004 in od prve polovice leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Svetu EU in si je za eno od prednostnih nalog zadala napredek Zahodnega Balkana na poti v EU, se je vzdušje v uniji glede širitve bistveno spremenilo.
Čeprav je bivši komisar za širitev Štefan Füle zatrjeval, da je širitvena utrujenost kot jeti, o katerem vsi govorijo, videl ga ni pa še nihče, je bila širitev vse bolj na stranskem tiru. Unija se je osredotočala na reševanje kriz, od finančne do brexita.
Nato se je po migracijski krizi, ki je osvetlila soodvisnost unije in Zahodnega Balkana, ter ob vse dejavnejši vlogi Rusije in Kitajske v regiji proti koncu mandata prebudil odhajajoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in to tematiko znova postavil na agendo.
Zdaj je zaradi francoske blokade začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo razprava o širitvi spet v središču pozornosti. Francija je tudi predlagala orise reforme. Odzivi so pretežno kritični, češ da želi zlasti zavreti oziroma ustaviti proces.
Najprej bomo morali pobrati črepinje, da bomo lahko pili čaj
"Angela Merkel nam je dala odlično prispodobo in idejo o tem, kako naprej z Zahodnim Balkanom in širitvijo, ko je rekla, da je že utrujena od tega, da mora za Macronom najprej pobirati črepinje, da lahko potem pijeta čaj," je aktualno dogajanje v povezavi s širitvijo za STA komentirala višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) Sabina Lange.
Macron je širitev postavil na dnevni red na najvišji ravni. Je pa to storil na tako destruktiven način, da se odnosi in politika širitve, zlasti proces priprave držav na članstvo, ne morejo samo malo zakrpati. Ovire za napredovanje Albanije in Severne Makedonije ne bodo odpravljene že čez nekaj zasedanj Evropskega sveta in preostale države ne morejo z gotovostjo napredovati proti članstvu, poudarja Sabina Lange.
Ob tem izpostavlja, da bo potrebna inovacija v politiki širitve. Rezultat refleksije znajo biti inovacije v smeri več integracije na področju posameznih politik, recimo okoljske in prometne, več idej in pritiska za regionalno sodelovanje ter dejavnejše iskanje partnerjev v regiji izven trenutne vladajoče elite s ciljem okrepiti neposredni učinek približevanja EU in regionalne integracije na vsakdanje življenje prebivalcev v regiji.
Francija zahteva reverzibilnost procesa
Francija sicer trdi, da ne nasprotuje polnopravnemu članstvu držav Zahodnega Balkana v uniji in da želi zgolj reformirati sistem, ki ne deluje. Obenem v neuradnem dokumentu, v katerem je orisala svoje predloge za reformo, ponudi malo novega.
Je pa v tem dokumentu en bistven poudarek - Francija zahteva reverzibilnost procesa. Nov pristop naj bi namreč temeljil na štirih načelih: postopnem pridruževanju, strogih pogojih, oprijemljivih koristih in reverzibilnosti. Medtem ko prva tri načela v določeni meri veljajo že sedaj, pa zdaj proces ni reverzibilen, torej država ne nazaduje, temveč se zgolj znajde v zastoju.
Francija sicer namesto sedanjega pristopa, ki temelji na odpiranju in zapiranju 35 tematskih pogajalskih poglavij, predlaga sedem stopenj, ki bi predstavljale koherentne sklope politik. Po vsaki uresničeni stopnji bi dobila kandidatka možnost sodelovati v določenih programih EU in določenih sektorskih politikah, bila bi pa tudi upravičena do določenih ciljno usmerjenih finančnih sredstev.
Francija predlaga tudi uvedbo rednih letnih srečanj voditeljev članic EU in voditeljev držav Zahodnega Balkana, na katerih bi obravnavali skupne izzive, odnose s tretjimi partnerji, ter poziva, naj Evropska komisija predlaga nov pristop do januarja prihodnje leto.
Na francoski neuradni dokument se je šest članic, med njimi Slovenija, odzvalo s pismom Junckerju, v katerem se zavzamejo za izboljšanje širitvenega procesa s ciljem začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo marca 2020. Ob tem prav tako pozivajo Evropsko komisijo h konkretnim predlogom do januarja. Prvotnim šestim podpisnicam se je pozneje pridružilo še devet članic.
Hudič je v podrobnostih
Čeprav je potreben osvežen pristop k širitvi, ko gre za države Zahodnega Balkana, pa Macron ni ponudil konkretne poti naprej, sta v nedavno objavljenem odprtem pismu francoskemu predsedniku zapisali analitičarki Corina Stratulat in Milena Lazarević. Pričakovanja so že sedaj zelo dobro znana, odprto vprašanje je, kako jih uresničiti; hudič je v podrobnostih, opozarjata.
Analitičarki v pismu opozorita na to, da se širitveni proces že ves čas reformira, tako zaradi "prebavnih" težav po velikem širitvenem poku leta 2004 kot zaradi posebnih težav regije, ki jo je vojna pošteno razdejala. "Sčasoma se je ta proces spremenil in je sedaj strožji in kompleksnejši kot kdaj koli prej," izpostavljata.
Opozarjata tudi, da bi morale biti koristi nove in občutne, kar pomeni bistveno več od zgolj dostopa do programov EU, ki je že sedaj v veliki meri realnost, in tudi večjo vključenost balkanskih voditeljev, na primer v razpravo na konferenci o prihodnosti Evrope. Misel, da se lahko suverena EU kar umakne iz svoje balkanske soseščine, je "fantazija", saj z njo deli enake probleme in interese, še izpostavita.
Širitve, kot jo poznamo, ne bo več
A problem je kompleksnejši od Macrona, ki mu delovanje na evropskem in svetovnem odru nedvomno narekuje bitka s populisti doma. Zdi se namreč, da Francija pri zaviranju širitve ima tiho podporo Nemčije, čeprav ta javno podpira proces. Na primer, Nemčija je bila proti ločeni obravnavi Severne Makedonije in Albanije, kar je otežilo pozitivno odločitev za Severno Makedonijo.
Analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss je ob 15. obletnici velike širitve maja letos za STA ocenila, da bi bilo treba širitveni proces korenito reformirati, tako da bi bil bolj večplasten in postopen, z več vmesnimi postajami pred polnopravnim članstvom, države Zahodnega Balkana pa bi bilo treba obravnavati kot sveženj, saj da je sedanji pristop protisloven. Na vprašanje, ali je na koncu tega reformiranega procesa polnopravno članstvo, je odgovorila, da je to težko vprašanje, a da sama meni, da bi moralo biti.
Kar se dogaja sedaj, gre dejansko v to smer. Trenutno dogajanje potrjuje, da širitve, kot jo poznamo, ne bo več. Tako neuradno tudi ocenjujejo mnogi v Bruslju, a za zdaj še nihče ne upa na glas govoriti o tem, ker da so razmere v regiji preveč krhke. A prav zato, ker je preveč na kocki, bi unija z regijo morala biti odkrita, opozarjajo opazovalci dogajanja.