Pred množico svojih privržencev je zažgal hrvaško zastavo z besedami, da gre za odgovor na mesec dni trajajoče napade hrvaških državnih predstavnikov nanj, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Iz srbskega višjega državnega tožilstva so že sporočili, da so zaradi sežiga zastave proti Šešlju sprožili kazenski postopek.
Šešelj je zbranim novinarjem povedal, da je danes prejel odločitev prizivnega senata haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine, da se mora vrniti v pripor v Haagu. Ponovil je, da se ne bo prostovoljno predal.
Na vprašanje, kako komentira izjavo premierja Aleksandra Vučića, da ga ne bodo na silo aretirali, je dejal, da ne ve, kako drugače potekajo aretacije, če ne na silo. Dodal je, da bo v primeru aretacije nudil pasivni odpor. Po njegovih besedah to pomeni, da ob morebitni aretaciji ne bo sodeloval in da ga bodo morali odnesti do letališča.
Ocenil je še, da je režim vesel zaradi odločitve sodišča, da pa ima težave s tem, kako naj jo izvrši.
Šešelj je prišel na sodišče, kjer se bo danes začelo sojenje njegovemu namestniku v stranki Nemanji Šaroviću, ki je obtožen za širjenje verskega, rasnega in nacionalnega sovraštva, ko je leta 2012 na protestu pred predsedstvom Srbije sežgal zastave Kosova, ZDA, EU in Nata.
Zbranim novinarjem je dejal, da bo na sojenju pričal, da je on naročil, da morajo sežgati zastave, kar so v stranki nato morali storiti, saj bi sicer disciplinsko odgovarjali.
Haaško sodišče je začasno izpustitev Šešlja iz pripora odobrilo novembra lani, saj naj bi imel 60-letnik po navedbah srbskih zdravnikov raka na debelem črevesu in metastaze na jetrih.
A vse od vrnitve v Srbijo Šešelj razburja domačo in tujo javnost s ponavljanjem svojih nacionalističnih idej o Veliki Srbiji, pozivi k strmoglavljenju aktualnega srbskega vodstva in zatrjevanjem, da se prostovoljno v Haag ne bo vrnil nikoli več. Haaško tožilstvo je zato zahtevalo odpravo odločitve o izpustitvi in jo v ponedeljek tudi doseglo.
Šešelj je bil v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, sodbo pa naj bi bilo pričakovati poleti. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.