Francoski premier Lecornu po mesecu dni odstopil

Lecornu je odstopno izjavo podal manj kot 12 ur po tem, ko je v nedeljo zvečer imenoval 18 ministrov in ministric, ki bi sestavljali njegovo vlado.

Napovedal je, da se bo danes ob 13. uri sestal z ministri in drugimi člani vlade, pred tem pa bo podal še izjavo za medije, poroča spletni portal BFMTV.

Francoski premier, ki je bil imenovan 9. septembra, je odstopil po manj kot mesecu dni. Vse od imenovanja na položaj se je soočal s kritikami tako skrajne desnice kot levice, ki so se v nedeljo po objavi sestave nove vlade še okrepile.

Situacijo je dodatno zapletlo nezadovoljstvo s sestavo nove vlade tudi med zavezniki na sredini in desnici.

Notranji minister in vodja konservativnih Republikancev (LR) Bruno Retailleau je za danes še pred Lecornujevim odstopom sklical krizni sestanek stranke, ki sodeluje v manjšinski koaliciji Macronovih zaveznikov. Domnevno je bil nezadovoljen z nezadostno vlogo in vplivom Republikancev v novi vladi, poroča spletni portal francoskega radia RFI.

Na premierjev odstop so se medtem že odzvali v skrajno desni stranki Nacionalni zbor (RN). "Zgroženi smo bili nad sestavo te vlade, to je nadaljevanje propada. Stabilnost se ne more ponovno vzpostaviti brez razpustitve parlamenta in ponovnih volitev," je sporočil vodja RN in evropski poslanec Jordan Bardella.

Dodal je, da je Nacionalni zbor pripravljen prevzeti odgovornost in vladati, če jim bodo Francozi podelili mandat za to.

Leva stranka Nepokorna Francija (LFI) pa je znova pozvala k odstopu predsednika Macrona. "Lecornu odstopa. Trije premierji so bili poraženi v manj kot enem letu. Odštevanje se je začelo. Macron mora oditi," je na omrežju X zapisala vodja poslanske skupine LFI Mathilde Panot.

Sebastien Lecornu je bil že peti francoski premier v nekaj manj kot dveh letih, z njegovim odstopom pa Francija tone še globlje v politično krizo.

39-letni Lecornu, sicer tesni Macronov sodelavec, se je po imenovanju na položaj soočil s težko nalogo sestavljanja vlade, ki bi se obdržala na položaju dlje od vlad njegovih predhodnikov Bayrouja in Michela Barnierja. Slednji se je poslovil po manj kot 100 dneh na čelu vlade, Bayrou pa je v začetku septembra odstopil po nekaj manj kot devetih mesecih.

Bayrouja so odnesle njegove napovedi drastičnih proračunskih rezov v luči zaskrbljujočega stanja na področju francoskih javnih financ - rekordno visok javni dolg je konec avgusta dosegel okrog 3400 milijard evrov oz. približno 114 odstotkov BDP.

Tako leva kot skrajno desna opozicija v parlamentu, ki je razdeljen na tri politične bloke, za politično krizo v državi krivita zlasti Macrona, ki ga redno pozivajo k odstopu. Tem pozivom se je danes pridružil tudi podpredsednik Republikancev David Lisnard. Dodal je, da je "prihodnost države na kocki", in se zavzel za sklic novih predsedniških in nato še parlamentarnih volitev.