Francija je na področju stripa ena od treh svetovnih velesil, strip ima v njeni kulturi prav posebno mesto. Bere ga 90 odstotkov Francozov, mlajših od 14 let, skoraj osem milijonov ljudi vsako leto kupi strip.
Strip je izdelek, ki ga Francija uspešno izvaža v tujino, še posebej zato, ker je francoščina za angleščino drugi najbolj prevajani jezik na svetu. Strip Asterix bo oktobra letos praznoval 65 let od prve objave.
Serija stripov Asterix je delo pisca Reneja Goscinnyja, ki je umrl leta 1977, in ilustratorja Alberta Uderza, ki je preminul leta 2020.
Danes je kljub menjavi scenarista in risarja, ki sta serijo zagnala, drugi najbolj prodajani strip na svetu. Prvič je ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, dve leti pozneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak.
Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov, v skupni nakladi več kot 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, ni odveč podatek, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil.
Asterix je tudi edini francoski strip, ki se lahko pohvali s prevodi v več kot sto jezikov in narečij. Kultni strip, poln humorja, ironije in domislic, namreč ni zasvojil samo mladih ampak tudi odrasle. Njegova priljubljenost je privedla celo do prevoda v latinščino.
Serija govori o neukrotljivi galski vasi in njenih prebivalcih, ki jo Rimljani na vse načine neuspešno oblegajo. Prebivalci majhne galske vasi se mogočnim Rimljanom uspešno upirajo zaradi čarobnega napoja, ki jim ga vari vaški vrač Panoramix.
Glavna junaka sta rumenolasi brkati galski bojevnik Asterix in njegov najboljši prijatelj Obelix, ki je po poklicu raznašalec stoječih kamnov - menhirjev. Skupaj se v vsakem delu nadaljevanja odpravita novim dogodivščinam naproti.
O Asterixu in njegovih prigodah je bilo posnetih tudi več filmov, od tega devet animiranih.