Še lani je Erdogan Merklovi očital "nacistične metode", zdaj skesan prihaja po njeno pomoč

Še lani je Erdogan nemški kanclerki Angeli Merkel očital "nacistične metode", ko je kanclerka omenjala možnost prekinitve pogajanj o vstopu Turčije v Evropsko unijo. Turško-nemški odnosi so takrat dosegli novo dno, kjer so pristali tudi zaradi številnih aretacij nemških državljanov v Turčiji, nastopov turških politikov v Nemčiji in drugih razlogov.

Zdaj si turški predsednik želi končati napetosti z Nemčijo. Eden od razlogov je hud spor z ZDA zaradi v Turčiji pridržanega ameriškega pastorja in kasnejših sankcij, ki so deželo ob Bosporju pahnile v valutno in posledično finančno krizo.

Rešitev Ankara vidi v izboljšanju odnosov z Evropo in predvsem Nemčijo, ki ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica. Tudi Merklova je dejala, da je uspešna Turčija v interesu Nemčije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

A v Nemčiji so zadržani pred novimi mehkimi toni iz Turčije. Celo v palači nemškega predsednika Frank-Walter Steinmeierja, ki je Erdogana povabil v Berlin, so ta teden posvarili, da je do ponovne vzpostavitve zaupanja še dolga pot. Erdogan, ki je Nemčijo zadnjič obiskal leta 2014, se je namreč po oceni Zahoda v zadnjih letih zelo spremenil.

Medtem ko je bil leta 2004 še kot premier imenovan za Evropejca leta in so ga hvalili zaradi njegove vloge v zagovarjanju svobode in zaščite človekovih pravic, mu kritiki danes očitajo kratenje svoboščin.

Razmere v Turčiji so se namreč izredno spremenile po poskusu državnega udara pred dvema letoma. Odtlej so vse do letos v državi vladale izredne razmere, predsednik pa je vladal z odloki. V čistki, ki je sledila, je približno 140.000 ljudi izgubilo službo, več deset tisoč pa so jih aretirali. Represijo so čutili tudi novinarji, zagovorniki človekovih pravic in akademiki. Z junijsko vzpostavitvijo predsedniškega sistema so sicer ukinili izredne razmere, a si je Erdogan zagotovil dodatno moč na vrhu države.

Evropska unija je s strahom gledala na razvoj dogodkov, pojavili so se tudi pozivi k prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo. Napetosti pa so se kopičile predvsem z Nemčijo, kjer živi okoli tri milijone Turkov.

Pred četrtkovim uradnim obiskom Erdogana se je Steinmeier že v začetku meseca sestal z nemškima novinarjema turških korenin, ki sta bila priprta v Turčiji. Prav aretacija nemških državljanov v Turčiji po poletju 2016 je ena od najbolj žgočih tem v odnosih med državama. Od skupno nekaj čez 30 aretiranih, jih je trenutno v turških zaporih še pet.

Tako ni presenetljivo, da je več vidnejših nemških opozicijskih politikov že odpovedalo udeležbo na slavnostni večerji, ki jo bo v čast Erdoganu v četrtek gostil Steinmeier. Udeležbo je sicer odpovedala tudi Merklova, ki pa se tovrstnih sprejemov pri predsedniku udeleži le redko. Kanclerka ima z Erdoganom napovedani dve srečanji - v petek opoldne in soboto dopoldne.

Eden redkih opozicijskih politikov, ki se bo udeležil večerje, je nekdanji vodja Zelenih Cem Özdemir. Sicer deli stališče svojih kolegov, da si Erdogan takšne časti ne zasluži, a je treba po njegovem mnenju z udeležbo pokazati, da je opozicija v Nemčiji del politike v državi in nujen del demokracije.

Glede na pričakovanja bo obisk Erdogana v Nemčiji obarvan gospodarsko z namerami o otoplitvi odnosov, kar je nakazal tudi že njegov zet in finančni minister Berat Albayrak, ko je ob nedavnem obisku Nemčije govoril o novi dobi odnosov med državama.

Glede na poročanje turških medijev bo Erdogan spomnil tudi na aktivnosti prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) v Nemčiji in številne domnevne odgovorne za državni udar v Turčiji, ki živijo v Nemčiji. Glede na podatke nemškega pravosodnega ministrstva je Turčija zaprosila že za 848 preiskav na nemških tleh.

Erdogan bo sklenil obisk v Nemčiji z odprtjem največje mošeje v Evropi, a v Kölnu glede na napovedi turškega veleposlaništva v Berlinu ne bo nagovoril svojih sodržavljanov.

Medtem ko bo državni vrh sprejel Erdogana z vojaškimi častmi, ga bodo na ulicah pričakali številni protestniki. V petek bo tako med drugim za varnost skrbelo več kot 4000 policistov.