Še en sodni oporaz za Trumpa: vrhovno sodišče ZDA zavrnilo tožbo Teksasa

Gre za eno od več kot 50 tožb, ki so jo po Trumpovem porazu 3. novembra proti demokratu Josephu Bidnu vložili predsednikovi podporniki. Nobena ni uspela spremeniti ničesar, sodišča pa so tožbe v veliki večini zavrnila kot povsem neutemeljene.

Tako je bilo tudi v petek na vrhovnem sodišču s teksaško tožbo, o kateri je vrhovno sodišče menilo, da Teksas ni z ničemer dokazal, da se lahko vpleta v to, kako kakšna druga država izvaja volitve.

Dva najbolj konservativna sodnika Samuel Alito in Clarence Thomas sta sicer ločeno sporočila, da bi tožbo Teksasa sprejela v obravnavo, ampak ji na koncu ne bi ugodila oziroma ne bi vzela 62 elektorskih glasov Bidnu in jih dala Trumpu, kot to zahteva Teksas.

Odločitev vrhovnega sodišča ZDA je bila pričakovana, saj noben resen pravnik v ZDA tožbi ni dajal nobene možnosti za uspeh. Vrhovno sodišče je že v torek na podoben način odpravilo s tožbo Trumpovih podpornikov za razveljavitev volilnih izidov v Pensilvaniji.

Trump in podporniki sicer ne odnehajo in vlagajo tožbe naprej, kar bo postalo povsem brezpredmetno v ponedeljek, ko se bodo po državah sestali potrjeni elektorji in oddali svoje glasove za demokrata Bidna in republikanca Trumpa. Biden jih je z volitvami osvojil 306, torej več kot dovolj za zmago, za katero je bilo potrebnih najmanj 270 elektorjev.

Trump in podporniki naj bi nato skušali prepričati republikance v ameriškem kongresu, naj ne potrdijo volilnih izidov, še prej pa bodo nadaljevali s pritiskom na kongrese posameznih ameriških zveznih držav z republikansko večino, naj potrdijo svoj seznam elektorjev, ne glede na izide volitev.

Analitiki menijo, da gre za nevarno ogrožanje samih osnov ameriškega demokratičnega sistema. V ZDA so namreč doslej poraženci volitev to dejstvo sprejeli. Vrhovno sodišče je skupaj z drugimi državnimi in zveznimi sodišči stopilo v bran ustavni ureditvi, vendar je škoda narejena.

Poleg 18 zveznih držav, ki so želele preko vrhovnega sodišča Trumpa razglasiti za zmagovalca volitev mimo volje volivcev, se je namreč tožbi pridružilo še 126 republikancev iz predstavniškega doma kongresa. Pensilvanija, Wisconsin, Michigan in Georgia so zahtevale, da sodišče stori, kar je na koncu storilo, pridružilo pa se jim je še 22 zveznih držav skupaj s prestolnico Washington.

Trumpove poteze še naprej delijo Ameriko, sedaj pa tudi republikance. Republikanski senatorji s tožbo niso hoteli imeti opravka, zgroženi pa so tudi na nižjih ravneh. Floridski časopis Orlando Sentinel se je v petek opravičil svojim bralcem, da je uredniška stran pred volitvami 3. novembra podprla republikanskega kandidata Michaela Waltza, ki se je sedaj pridružil tožbi Teksasa.

"Na našo grozo smo odkrili, da je Waltz eden od 126 republikanskih kongresnikov, ki so podprli tožbo. Takrat, ko smo ga podprli se nam ni niti sanjalo, da Waltz ni zavezan demokraciji. Niti pomislili nismo, da bi ga pred volitvami vprašali, ali podpira prizadevanja za razveljavitev volilnih glasov več deset milijonov Američanov (...). Odslej naprej bomo to vprašanje zastavili, še posebej vsem republikanskim kandidatom," je objavil Orlando Sentinel.

"Morali bi ustanoviti zvezo držav, ki bodo spoštovale ustavo. Vrhovno sodišče ZDA je namreč postavilo presedan, da lahko zvezne države nekaznovano kršijo ustavo ZDA," pa je po odločitvi vrhovnega sodišča izjavil predsednik republikanske stranke Teksasa Allen West.

Teksaški politiki se sicer že dolga leta poigravajo z mislijo na odcepitev od ZDA, še posebej, ko Belo hišo osvojijo demokrati. Vendar poziv k ustanovitvi posebne "zveze držav" mimo ZDA spominja na čase oblikovanja konfederacije za odcepitev od ZDA v 19. stoletju, ki so se končali z državljansko vojno.