London zagrozil z odstopom od pogajanj z EU, če junija ne bo napredka

Če do junija ne bo širših obrisov dogovora, "se bo morala vlada odločiti, ali naj se pozornost Združenega kraljestva preusmeri s pogajanj in se osredotoči izključno na nadaljevanje domačih priprav na urejen izstop po koncu prehodnega obdobja", izhaja iz pogajalskih izhodišč.

V njih London poudarja, da želi pred iztekom prehodnega obdobja po brexitu z EU doseči dogovor o odnosu, ki bo temeljil na prijateljskem sodelovanju med enakovrednimi partnerji. Vendar pa opozarja, da London ne bo pristal na to, da bi bila britanska zakonodaja usklajena s pravili EU ali da bi institucije unije, vključno s Sodiščem EU, imele kakršnekoli pristojnosti v Veliki Britaniji, poroča BBC.

Michael Gove, ki je v britanski vladi zadolžen za brexit, je po poročanju BBC poslancem dejal, da želi Velika Britanija z EU v devetih mesecih skleniti "celovit sporazum o prosti trgovini". Vendar pa vlada ne bi sprejela nobene uskladitve z zakonodajo EU, kot zahteva EU, je dejal in dodal: "Ne bomo trgovali s svojo suverenostjo."

Britanski premier Boris Johnson vztraja, da njegova vlada ne bo zaprosila za podaljšanje prehodnega obdobja. To se izteče 31. decembra, kar je tudi rok za sklenitev novega sporazuma. Mogoče ga je sicer podaljšati, za največ dve leti, a v Londonu to možnost zavračajo. Za podaljšanje se je treba dogovoriti do julija.

"To pušča omejen, vendar zadosten časovni okvir, v katerem lahko Združeno kraljestvo in EU dosežeta dogovor," izhaja iz dokumenta na 36 straneh, ki ga je sprejela vlada v Londonu pred prvim krogom pogajanj. Ta se bodo začela v ponedeljek v Bruslju.

EU, ki je pogajalska izhodišča sprejela v ponedeljek, izpostavlja, da mora glede na geografsko bližino EU in Združenega kraljestva ter njuno gospodarsko soodvisnost prihodnje partnerstvo temeljiti na močnih zavezah za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev s ciljem odprte in poštene konkurence.

S tem ciljem mandat vključuje zahtevo po ohranitvi visokih standardov, pri čemer naj bi bili evropski standardi referenčna točka, in sicer na področju državnih pomoči, konkurence, podjetij v državni lasti, podnebne politike, zaposlovalnih, socialnih in okoljskih standardov ter določenih davčnih vprašanj.